Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (49.330-49.429)

  1. vrnję́ka, f. der Streit, der Zank, Cig., vzhŠt., ogr.- C.; — prim. vrnčati.
  2. vrnję́kati, -am, vb. impf. zanken, zwisten, C.; — prim. vrnčati.
  3. vrnję́kav, adj. zänkisch, C.
  4. vrǫ́čati, -am, vb. impf. ad vročiti; einhändigen, zustellen, Cig., Levst. (Nauk), nk.
  5. vrǫ̑čba, f. die Zustellung, Cig., C., Levst. (Nauk).
  6. vročbarína, f. die Zustellungsgebür, Levst. (Nauk).
  7. vročevȃnje, n. das Einhändigen, das Zustellen, Levst. (Nauk), nk.
  8. vročeváti, -ȗjem, vb. impf. = vročati; einhändigen, zustellen, Cig., Jan., M., Levst. (Nauk), nk.
  9. vročevȃvəc, -vca, m. der Einhändiger, der Zusteller, Jan. (H.).
  10. vročíca, f. hitziges Fieber, Cig., Jan., DZ.; — der Hitzausschlag (bei Thieren), Strp.; — po hs.
  11. vročíłən, -łna, adj. Zustellungs-, Cig., nk.; vročı̑łni list, der Zustellungsschein, vročilna pola, der Zustellungsbogen, Levst. (Nauk).
  12. vročílọ, n. die Zustellung, Cig., Levst. (Nauk), DZ.
  13. vročína, f. die Hitze; huda vročina je; — die Fieberhitze.
  14. vročinjȃva, f. = vročina, die Fieberhitze, Valj. (Rad).
  15. vročı̑nski, adj. Hitz-; vročinska bolezen, der Typhus.
  16. vročı̑təv, -tve, f. die Zustellung, DZ., Levst. (Cest.), nk.
  17. vročíti, -ím, vb. pf. einhändigen, zustellen, Guts.- Cig., Mur., Jan., C., DZ., nk.
  18. vročı̑tvən, -tvəna, adj. Zustellungs-: vročitvena pola, DZkr.
  19. vročníca, f. 1) hitziges Fieber, Mur., Cig., Jan., nk.; — das Gallenfieber, C.; — 2) vrǫ̑čnica, das Quellwasser, Klanec ( Ist.)- Erj. (Torb.); ( nam. vrotčnica, prim. vrotek 1)).
  20. vročník, m. der Zusteller, Levst. (Nauk).
  21. vročnína, f. die Zustellungsgebür, Cig., DZ., nk.
  22. vročọ̑st, f. die Hitze, Meg., Dict., Dalm., Kast.
  23. vrǫ̑tək, -tka, m. 1) die Quelle, C.; — 2) = vrenje: od vrotka jesti, ne pa vse prestano, BlKr.; — 3) = penasta skorja na kuhi, ko se kuha in vre, ki jo je treba z žlico posneti, BlKr., Dol.
  24. vŕpati, vȓpam, -pljem, vb. impf. = vrtati, grebsti, kopati, C., Z., Dol.; — abzunöthigen suchen, C.
  25. vȓst, -ı̑, f. 1) die Reihe, C., Vest.; od treh vrsti raznih kamenov, Dalm.; z vrstjo mož za možem, der Reihe nach ein Mann nach dem andern, Levst. (Rok.); nav.: za vrstjo; brez vse vrsti, Škrb.- Valj. (Rad); — 2) die Art, Žnid.; človek moje vrsti, meinesgleichen, Z., Vrt.; ni živel v stare čase, nego za naše dobe, z mojo vrstjo in pred mojimi očmi, LjZv.; — 3) das Lebensalter, ogr.- Mik., C.
  26. vŕsta, f. 1) die Reihe; dolga vrsta hiš; po vrsti, der Reihe nach; pride mi vrsta, es trifft mich die Reihe, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Zeile; — 3) die Art, die Kategorie; boljše vrste; — der Rang: prve vrste, ersten Ranges; biti komu vrsta, jemandem im Rang gleich sein, V.-Cig., M.; človek moje vrste, meinesgleichen; hoditi z ljudmi svoje vrste; — Kraljestvom našim ni vrste (haben nicht ihresgleichen), Npes.- Vod. (Pes.); — 4) das Lebensalter, Mik.; s kom si v ravni vrsti biti, mit jemandem im gleichen Alter stehen, C.; — v vrsto stopiti, k vrsti priti, gescheit werden, in die Vernunftjahre treten, C., Z.; — vrstà, Gor.- Valj. (Rad).
  27. vrstáti se, -ȃm se, vb. impf. = vrstiti se: vrsta se druga zgodba za drugo, Zv.
  28. vŕstən, -tna, adj. 1) Reihen-: vȓstni števnik, die Ordnungszahl, Jan. (H.); — 2) specifisch, Cig.; vrstni razloček ali beleg, specifischer Unterschied, Cig. (T.); — 3) tüchtig, vortrefflich, Jan., SlN., BlKr.- Navr. (Let.); — 4) gleichalterig, Cig.; — ( großjährig, M., C., Z.).
  29. vrstíca, f. dem. vrsta; die Zeile.
  30. vrstíłən, -łna, adj. vrstı̑łni številniki, die Ordnungszahlen, Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.).
  31. vrstíti, -ím, vb. impf. in eine Reihe stellen, reihen, Mur., Cig., Jan.; — nach der Art ordnen, classificieren, Cig., Jan.; — der Reihe nach reichen: majoliko so vrstili iz rok v roke, Jurč.; — v. se, abwechseln, sich ablösen, nach der Reihe abwechselnd thun; dnevi in noči se vrstijo; vrstimo se pri delu; der Reihe nach gelangen: Od brata do brata vrsti se bokal, Levst. (Zb. sp.).
  32. vrstníca, f. die Altersgenossin, die Zeitgenossin.
  33. vrstník, m. der Altersgenosse, der Zeitgenosse.
  34. vŕstnost, f. die Zeitgenossenschaft, Cig.
  35. vrstovníca, f. die Gespielin, Npes.-Vraz.
  36. vŕša, f. die Fischreuse, Dict., Mur., Cig., Jan., Dalm., Hip. (Orb.), ogr.- Raič ( Nkol.); = pleten koš v ribjo lov, Vrt., Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.), Dol.; moreš-li mrežo napolniti z njegovo kožo in vršo z njegovo glavo? Dalm.; raku nastavljajo vrše, sake in mreže, Erj. (Izb. sp.).
  37. vršȃj, m. die zum Austreten oder Ausdreschen bestimmte Getreidelage, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; = nasad prosa, ki ga živina ovrši, hodeč po njem na okrog, M., BlKr.; — ein Haufe ausgedroschenen Getreides, Kras- Mik., vzhŠt.; — ein Haufe ausgeworfelten Getreides, Cig., M., C., Dol., Goriš.; — = kup: vršaji zlata, Levst. (Zb. sp.).
  38. vŕšati, -ím, vb. impf. = vršeti: mrzel veter je vršal okolo naju, Glas.; na lipi je vršalo, LjZv.
  39. vȓšba, f. die Handhabung, DZ.; der Betrieb, Nov.
  40. vršę̑l, m. 1) = barka, Gor.- Cig.; — 2) = 2. vršelo, Vod. (Izb. sp.), (napačno); — prim. it. vascello = barka.
  41. 3. vršẹ̑nje, n. das Rauschen, das Brausen; Zasliši vetrov se sovražno vršenje, Preš.
  42. vršẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, sausen, brausen; Ko oster piš skoz zrelo rž, Tako so te (pošasti) vršele, Preš.
  43. vršìč, -íča, m. dem. vrh; der Baumgipfel; — die Zweigspitze; mlad vršič odtrgati.
  44. vršíčevje, n. coll. die Baumgipfel; — die Zweigspitzen.
  45. vršíčiti, -ı̑čim, vb. impf. mit Gipfeln (Spitzen) oben versehen, Cig.
  46. vršı̑čje, n. coll. die Baumgipfel; — die Zweigspitzen.
  47. vršı̑čkati, -am, vb. impf. v. trte, t. j. vršičke jim prirezavati, M., Vrtov. (Vin.).
  48. vršilíšče, n. die Betriebsstätte, DZ.
  49. vršílọ, n. der Betrieb, Cig. (T.), DZ.
  50. vršína, f. 1) die Gipfelhöhe, C.; — eine große Bergspitze, Cig.; — 2) = vrhovina, das Oberholz, Jan.
  51. vršı̑telj, m. der Vollzieher, Jan., DZ.
  52. 1. vršíti, -ím, vb. impf. das Getreide mit Vieh austreten, Cig., Jan., Notr., Dol., jvzhŠt.; nemaš volu, kir (= ki) vrši, gobca zavezati, Dalm.; v. s kolesi in konji, Dalm.; s konji proso vrše, Dol.
  53. 2. vršíti, -ím, vb. impf. 1) zu Haufen bringen, Haufen machen, Cig., Rib.- M.; häufen, aufhäufen, Mur., Cig.; stog v., dem Heuschober die Kegelform geben, Cig.; krompir v. (anhäufeln), V.-Cig.; — 2) ausüben, vollziehen, Jan., Mik., nk.; svoj uradni posel v., DZ., nk.; mašo v., Messe lesen, Svet. (Rok.); — begehen, abhalten, C.; — v. se, vor sich gehen, geschehen, stattfinden, Jan., BlKr.- M., nk.; zdaj se maša vrši, jetzt wird die Messe gelesen, BlKr.- M.; naj se vrši volja božja, es geschehe der Wille Gottes, BlKr.- M.; dela na vodi vrše naj se po zakonih o vodah, Levst. (Nauk).
  54. 1. vršník, m. die Getreideabgabe an die Grundherrschaft, der Getreidezins, Št.- Cig., Jan., Mik., C.
  55. vȓšnjak, m. 1) der obere Mühlstein, der Laufer, Cig., C.; — 2) gornji počrezni kamen pri vratih, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  56. vrtáča, f. 1) der Wasserwirbel, Mur., Jan., C., Mik.; — 2) das Drehkreuz im Zaun: plotova vrtača pri lesi, Zv.
  57. vrtáčiti se, -ȃčim se, vb. impf. sich drehen ( zaničlj.), Z., ZgD.
  58. vŕtałnik, m. das Bohrwerkzeug, Mur., Kor.- Cig.
  59. vŕtalọ, n. 1) das Bohrwerkzeug, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) der Grübler, Cig.; — 3) der Drilling (in Mühlen, Uhren u. dgl.), Cig.; — 4) ein Ding, das sich beständig dreht, GBrda.
  60. vȓtanica, f. der Löwenzahn (leontodon taraxacum), C.
  61. vŕtanje, n. 1) das Bohren; — 2) das Grübeln; slovniško v., grammatische Grübeleien, Levst. (Zb. sp.).
  62. vrtánjək, -njka, m. eine Art kreisförmiger Kuchen (ein Hochzeitsbrot), ogr.- C.; = v krog zasukan kruh iz pšenične moke z lepotičjem na sredi, C., Ščav.; — pl. vrtanjki, der Strudel (als Speise), ogr.- C.
  63. vrtaríca, f. die Gärtnerin, DZ.
  64. vŕtati, vȓtam, vb. impf. 1) bohren; — 2) grübeln; v. in premišljevati, Glas.; toliko časa so vrtali, da so pravo našli, Erj. (Izb. sp.).
  65. vrtȃvka, f. 1) der Kreisel; krčmarica se zasuče kakor vrtavka, Erj. (Izb. sp.); — 2) das Drechslerwerkzeug, der Zwirl, Jarn., Mur.; — 3) neka otročja igrača: kol v zemljo zabit, na katerem se vrti poprečen les, Poh.; — 4) der Ring, C.; — der Wirbel: vratna v., der Halswirbel, Cig.; — 5) vŕtavke, die Bohrfliegen (trypetae), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  66. 1. vȓtəc, -tca, m. dem. 1. vrt; 1) das Gärtchen; — 2) der Läuferplatz auf dem Vogelherde, Cig.
  67. vrtę̑lj, m. 1) eine Vorrichtung bei Zaunöffnungen, um das Eintreten des Viehes zu verhindern, das Drehkreuz, Mik.; — 2) der Zwirl der Drechsler, Mik.; — 3) = prednji oplen, der vordere Kipfstock beim Wagen, (vrtel) C., vzhŠt.; — 4) der Wirbelwind, (vrtel) ogr.- C., Valj. (Rad); — 5) der Wirbel am Kopfe, Valj. (Rad); — (pisava te besede ni gotova).
  68. vrtę̑lja, f. das Drehkreuz in der Zaunöffnung, Gor.- Cig., C., Mik., Kr.- Valj. (Rad).
  69. vrteljáti se, -ȃm se, vb. impf. sich drehen, Železniki ( Gor.).
  70. vrtę̑ljčən, -čna, adj. Zwirl-: vrteljčni sveder, der Zwirlbohrer, Jan. (H.).
  71. vrtę̑ljəc, -ljca, m. dem. vrtelj; der Zwirl, Jan.
  72. vrtèž, -ę́ža, m. 1) die Drehung, Cel. (Geom.); — das Wirbeln, das Gewirr, C., Vrt.; v vrtežu in vihri življenja, LjZv.; — 2) = vijak, die Schraube, Cig. (T.), ( stsl.); — tudi: vȓtež.
  73. vrtę́žən, -žna, adj. wirbelnd, wirbelig, Levst. (Zb. sp.).
  74. vrtı̑łnica, f. parna v., die Dampfdrehscheibe, DZ.
  75. vrtílọ, n. 1) das Drehwerk, Cig.; — 2) = vratilo, der Well- o. Wendelbaum, Cig.; — 3) die Spule, C.; — das Spulrad (des Webers), Jan. (H.); — 4) = vijak, die Schraube, Mur., C., ZgD., UčT.; — 5) der Bohrer, bes. die durch Riemen in Bewegung gesetzte Rennspindel, C.; — 6) = kolec, ob katerem se vrte vrata, SKr.; — die Thürangel, Dol.; — 7) die Walze, C.
  76. vrtínčiti se, -ı̑nčim se, vb. impf. sich im Kreise herumdrehen, sich wirbeln: Sava se vrtinči ob skalovju, LjZv.; valovi šumijo, da se vse vrtinči in peni, Bes.
  77. 2. vrtíšče, n. die Gartenarea, DZ.
  78. vrtíti, -ím, vb. impf. = vrteti, Mur., Dol., Notr.- Z.; s svojim repom je vrtil (er hat gewedelt), Dalm.
  79. vrtı̑vka, f. 1) die Dreherin: burja vrtivka, der Wirbelwind, Nov.; — 2) die Drehrampe, DZ.
  80. vrtník, m. 1) der Gärtner, Jarn.- Cig., Mur., Jan., LjZv., Erj. (Izb. sp.); — 2) der Gartenlaubsänger (sylvia [ficedula] hypolais), C.
  81. vrtnína, f. coll. die Gartengewächse: vrtnino z vodo poškropiti, Vod. (Izb. sp.); die Gartenerzeugnisse, C.; gorje vam, ki desetinite vrtnino! Jap. (Sv. p.).
  82. vrtoglàv, -gláva, adj. 1) schwindelig; vrtila sva se, da sva bila oba vrtoglava, Jurč.; — 2) drehkrank, Cig., Jan.; vrtoglave ovce, Strp.; — 3) schwindelerregend: vrtoglave strmine, Levst. (Zb. sp.); — 4) rappelig, verrückt, Cig., Jan.; — schwindlerisch: vrtoglavo početje, die Schwindelei, Jan.
  83. vrtoglȃvica, f. 1) der Kopfschwindel, Meg., Guts., Jarn., Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid.; — 2) die Drehkrankheit der Schafe: vrtljaji ali v., Erj. (Izb. sp.); — 3) der Rappel, Cig., Jan.
  84. vrtokljùn, -kljúna, adj. raca vrtokljuna (= ki vedno s kljunom vrta?), Levst. (Zb. sp.).
  85. vrtorę̑pəc, -pca, m. der Schmeichler, Guts.- Cig., Zora.
  86. vrtorę̑pje, n. die niedrige Schmeichelei, die Fuchsschwänzerei, Jarn.
  87. vrtorę̑pka, f. die weiße Bachstelze (motacilla alba), C., Z., Frey. (F.).
  88. vrtorę́pnost, f. die niedrige Schmeichelei, die Fuchsschwänzerei, Jarn.; — die Heuchelei, M.
  89. vrtúljiti, -ȗljim, vb. impf. im Kreise herumdrehen, vzhŠt.- C., Z.; — die Pressspindel drehen, C.; — v. se, sich drehen, C., Z.; — v glavi se mi vrtulji, ich habe den Schwindel, Z.
  90. vrtȗljka, f. der Wirbel: burja sneg na vrtuljko (im Wirbel) žene, Z.; der Wasserwirbel, Hip. (Orb.), Št.
  91. vȓv, -ı̑, f. 1) das Seil, der Strick; — blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Met.; — kogar je kača pičila, boji se zvite vrvi, Mur.; — 2) živa v., der Heerwurm (dolg, kači podoben izprevod ličink od Tomaževe mušice (sciara Thomae)), Erj. (Z.).
  92. vȓvca, f. dem. vrv; die Schnur, der Bindfaden, Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.), nk., Dol., Gor.; — vrvcà, Cv.
  93. vrvẹ̑nje, n. das Gewimmel: Tam zunaj vrvenje, drvenje ljudi, Greg.
  94. vrvetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. hin- u. herschweben: zdaj in zdaj je kako zrnce snega vrvetalo po burji, Jurč.
  95. vrvíca, f. ein dünner Strick, das Seilchen, Dol.; — die Schnur, BlKr.- M.; vrvica na kolovratnem kolesu, LjZv.
  96. vrvíšče, n. der Schnürboden (im Theater), DZkr.
  97. vrvjè, n. coll. das Seilwerk, das Tauwerk, Cig. (T.), Let., DZ.
  98. vrvohǫ̑dəc, -dca, m. der Seiltänzer, Levst. (Nauk).
  99. vrvohǫ́ja, f. die Seiltänzerkunst, Jan. (H.).
  100. vrvráti, -ȃm, vb. impf. sprudeln; voda vre in vrvra v loncu; potoček vrvra; voda iz zemlje vrvra.

   48.830 48.930 49.030 49.130 49.230 49.330 49.430 49.530 49.630 49.730  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA