Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (49.130-49.229)

  1. vpadíšče, n. der Einfallspunkt, Žnid., Sen. (Fiz.).
  2. vpeljevȃnka, f. die vorzusegnende Wöchnerin, Cig.
  3. vpę́riti, -im, vb. pf. 1) mit Federn, Zähnen u. dgl. versehen, Fr.- C.; v. dreto, das Schusterdrahtende mit der Borste versehen, C.; — v. cev v drugo (anschiften), C.; — 2) einleiten: vi mislite, da ste stvar prav dobro vperili, Zv.; v. govorjenje, eine Rede anknüpfen, Cig.; — 3) v. se, eindringen; v. se v kožo, C.; — vperil se je med nas, er hat sich eingedrängt, SlN.; vperile so se poskočnice najprvo bile mej Korošce, Levst. ( LjZv.); ans Herz wachsen: Mat', eno dobim, Ta meni se vperi, Da za njo medlim, Vod. (Pes.).
  4. vpę́siti, -im, vb. pf. einsetzen, einfalzen, Rib., BlKr.
  5. vpíčiti, -pı̑čim, vb. pf. 1) in etwas stecken machen; vpičiti sekiro v čok, Slovan; — 2) v. se, stecken bleiben; — stocken: kupčija z lesom se je vpičila, Koborid- Erj. (Torb.).
  6. 2. vpíhati, -ham, -šem, vb. pf. v. ogenj, das Feuer durch Blasen wieder erregen, aufblasen, Cig., C.; v. iskro, den Funken anblasen; ( nam. vzp-); — prim. upihati.
  7. 2. vpíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. durch einmaliges Blasen erregen, aufblasen: ogenj v., Cig., C.; ( nam. vzp-).
  8. vpijàt, -áta, m. der Schreier, Z., Vrt.; vpijatov se ne bati, Levst. (Zb. sp.); — vpijati, die Schreivögel, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  9. vpíjati, -am, vb. impf. ad 2. vpiti; einsaugen, Cig. (T.); v. vodo, Erj. (Min.); v. toploto, Wärme aufnehmen, Sen. (Fiz.).
  10. vpı̑rati, -am, vb. impf. ad vpreti; hindern, Telov., DZ.; v. starcem, poznikom, (da ne roje), Levst. (Beč.); — prim. upirati.
  11. vpisílọ, n. die Eintragung, DZ.
  12. vpı̑snica, f. matična vpisnica, der Matrikelschein, DZ.
  13. vpı̑snik, m. das Eintragebuch, das Register, Cig. (T.), DZ.; — glasovni v., die Stimmliste, DZkr.
  14. vpisnína, f. die Einschreibegebür, die Eintragungsgebür, Cig., Jan., DZ., nk.
  15. vpláčati, -am, vb. pf. einzahlen, nk.
  16. vplačı̑łnica, f. der Einzahlungsschein, DZ.
  17. vplačílọ, n. die Einzahlung, nk.
  18. vplatníčiti, -ı̑čim, vb. pf. = v platnice zvezati, in Deckel einbinden, Gor.
  19. vplẹ́tałnica, f. das Haarzopfband, Gor.- DSv.
  20. vplẹtálọ, n. der Einmischer ( zaničlj.), Cig.
  21. vplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad vplesti; einflechten; — einstricken; — einfügen; — verwickeln: v. koga v kaj; v. se v kaj, sich in etwas einmengen, Ingerenz nehmen, Cig. (T.).
  22. vpoglèd, -glę́da, m. die Einsichtnahme: na v. biti, zur Einsicht vorliegen, DZ., nk.
  23. vpogledováti, -ȗjem, vb. impf. ad vpogledati, DZ., nk.
  24. vpójnost, f. das Absorptionsvermögen, die Absorption, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
  25. vpolȃgati, -am, vb. impf. ad vpoložiti, DZ., nk.
  26. vpològ, -lǫ́ga, m. die Einreichung, die Vorlegung, DZ.
  27. vpolọ̑žək, -žka, m. das Eingereichte, DZ.
  28. vpoložíłən, -łna, adj. Einreichungs-, DZ.
  29. vpoložíti, -ím, vb. pf. einreichen, vorlegen, Levst. (Pril.), DZ.
  30. vpoložník, m. der etwas vorlegt, der Einreicher, DZ.
  31. vpósrẹd, praep. c. gen. = sredi, mitten unter, C.; Kristus je stopil vposred njih, v templu je sedel v. učenikov, na križu je visel v. razbojnikov, Krelj.
  32. vpọ̑vẹd, f. die Declaration (im Zollwesen), DZ.
  33. vpovẹ́dati, -povẹ́m, vb. pf. declarieren (im Zollwesen), DZ.
  34. vprašȃj, m. das Fragezeichen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  35. vprášati, -am, I. vb. pf. fragen; vprašaj teh, kateri so slišali, Schönl.; gospe sem vprašal, Levst. ( LjZv.); bobnar vpraša žene mlade, Npes.-K.; Vpraša lepe Vide, Npes.-K.; nav. v. koga ( acc.); — v. česa, um etwas fragen, Levst. (Nauk); svẹ́ta v., Dalm.; tudi: v. za kaj, um etwas fragen; v. po kom, nach jemandem fragen; — II. vb. impf. bitten: v. česa, um etwas bitten, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
  36. vpraševáti, -ȗjem, vb. impf. Fragen stellen, fragen; v. svẹ́ta, um Rath fragen, Levst. (Zb. sp.).
  37. vpràv, adv. gerade, just, ogr.- M., C.; vprav ti si bil, Levst. (M.); vprav zato, gerade deswegen, Navr. (Let.).
  38. vprẹ́čən, -čna, adj. Quer-, Cig., Jan., C.; v. prerez, der Querdurchschnitt, DZ.
  39. vprẹčnína, f. die Pauschalsumme, DZ.
  40. vprẹčnják, m. = vprečnik: vgozdil je v zemljo štiri stebre pokončnike, prevezal te z vprečnjaki, Jurč.
  41. vprę́gəlj, -glja, m. = pregelj: drenov, tudi železen klin, ki ga vtaknejo pri vpreganju v jarem in oje, Notr.
  42. vprẹ̑k, adv. quer, querüber, in die Quere; proti Jerihu v., Dalm.; v. priti, in die Quere kommen, Cig.; — vse vprek, alles durcheinander, kunterbunt; vprek kupiti, in Bausch und Bogen kaufen, Cig.; v. besedovati, nur im allgemeinen sprechen, LjZv.; — überhaupt: dela kakor vprek pijanci, vzhŠt.; — entgegen: zgodovini, resnici v., Levst. (Zb. sp.); v. biti zakonu, gegen das Gesetz verstoßen, DZ.
  43. vprę̑žən, -žna, adj. Einspann-, Zug-; vprežna živina.
  44. vpríčən, -čna, adj. 1) anwesend, gegenwärtig, Cig., Jan., C.; na oltarju v., Burg.; — 2) jetzig, gegenwärtig: vprične ino prihodne nevarnosti, Schönl.; vprični čas, Kast., Guts.
  45. vpríčo, I. adv. zugegen, anwesend; v. biti; — v. rasti, zusehends wachsen, Svet. (Rok.); — II. praep. c. gen. in Gegenwart; v. ljudi, v. mene.
  46. vpúhəł, -hla, adj. = puhel, Levst. (Zb. sp.).
  47. vrábče, -eta, n. dem. vrabec; ein junger, kleiner Spatz, Cig., Mik.
  48. vrábčək, -čka, m. dem. vrabec; ein junger, kleiner Spatz.
  49. vrabúlja, f. das Weibchen vom Sperling, LjZv.; ni edne vrane ali edne vrabulje mi ni prinesel domov, Jurč.
  50. vráč, m. der Arzt, Meg., Habd., ogr.- Mik., Mur., Cig., Jan., Nov., vzhŠt.; — der Heilpraktiker, Levst. (Nauk).
  51. vráčanje, n. 1) das Abtreiben, das Zurücktreiben ( z. B. des Viehes auf der Weide); die Wiederzurückbringung der Bienen, Navr. (Spom.); — 2) die Vergeltung; die Zurückerstattung; — 3) die Umkehr.
  52. vračaríca, f. die Heilkünstlerin, LjZv.
  53. vráčati, -am, vb. impf. ad vrniti; 1) umkehren machen, abtreiben, zurücktreiben, abwenden; v. živino na paši; učitelj deco vrača od hudega, ogr.- Valj. (Rad); — 2) zurückerstatten, zurückgeben, rückzahlen; kadar prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, hrbet obrača, Mur.; — vergelten, erwidern; v. sovraštvo, ljubezen; — 3) v. se, umkehren, zurückkehren, wiederkehren.
  54. vrȃčək, -čka, m. die Arznei, BlKr.- DSv.
  55. 1. vračeváti, -ȗjem, vb. impf. = vračati, zurückerstatten; vergelten; kakor se posojuje, tako se vračuje, Npreg.- Jan. (Slovn.).
  56. vračíłən, -łna, adj. Ersatz-, Levst. (Pril.).
  57. 1. vračílọ, n. die Zurückerstattung, das Entgelt; brez vračila, unentgeltlich, Cig.; na v. delati (ne za plačilo), tako, da se z delom povrne delo, jvzhŠt.; die Vergeltung: vračilo prejeti, Jap. (Sv. p.).
  58. 2. vračílọ, n. das Heilmittel, die Arznei, Mur., Cig.
  59. vračı̑telj, m. = zdravnik, der Arzt, Mur., Cig., C., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  60. vračı̑teljstvọ, n. = zdravništvo, Jan. (H.).
  61. vráčiti, -im, vb. impf. heilen, curieren, Mur., Cig., Jan., Slom., vzhŠt., jvzhŠt.
  62. 2. vračník, m. der Arzt, Mur., ZgD., Slom., vzhŠt.; Naj kdo po vračnika teče, Npes.-Vraz.
  63. vračnína, f. die Arztgebür, Cig.
  64. vragomę̑tnica, f. = vragometna ženska, LjZv.
  65. vrȃn, vrána, adj. schwarz, Habd.- Mik., Mur., Cig.; vran konj, Cig.; vrana kita, Zora.
  66. 1. vrána, f. die Krähe; vrana vrani oči ne izkljuje (izkoplje); črna v., die schwarze Krähe (corvus corone), poljska v., die Saatkrähe (corvus frugilegus), siva v., die Nebelkrähe (corvus cornix), Erj. (Ž.); zelena v., die Mandelkrähe (coracias garrula), Cig., Frey. (F.).
  67. 2. vrána, f. die Milz, Meg.- Mik., C., LjZv.
  68. 2. vránəc, -nca, m. die Milz, C.
  69. vránək, -nka, m. 1) neka trta, vzhŠt.- Erj. (Torb.); der Name mehrerer blauer Trauben, Št.- Trumm.; bes. die Bettlertraube, Trumm.; — 2) der Kreuzbaum (ricinus), Cig., Medv. (Rok.).
  70. vránica, f. 1) die Milz; — 2) neka hruška, Ponikve (Goriš.)- Erj. (Torb.); — die Schwalbenwurz (cynanchum vincetoxicum), Drežnica ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  71. vráničən, -čna, adj. 1) Milz-; — 2) milzsüchtig, Cig.
  72. vráničnica, f. die Milzsucht, Cig.
  73. vráničnik, m. das Milzkraut (chrysosplenium), Medv. (Rok.).
  74. vranílọ, n. das schwarze Pigment im Auge, Cig. (T.).
  75. vrȃnjək, -njka, m. der Spundzapfen, Jan. (H.).
  76. vrȃnji, adj. 1) Raben—; — 2) rabenschwarz, Cig.; — 3) Krähen-.
  77. 1. vránka, f. 1) kozje ime, Erj. (Torb.); — 2) neka hruška, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) der scharfe Hahnenfuß (ranunculus acer), C., SlGor.- Erj. (Torb.).
  78. 2. vránka, f. = vranica, die Milz, C., Dol.; v. ali slezena, Hip. (Orb.).
  79. vranọ̑st, f. die Schwärze, Mur., Cig.
  80. vrȃpa, f. die Runzel der Haut, Meg., Guts.- Cig., Mur., Jan., Mik.; rakaste vrape ('rape') po deblu z dletom izdolbsti, Pirc; vrape, der Misswuchs (etwas fehlerhaft Gewachsenes), V.-Cig.
  81. vrȃpast, adj. runzelig, Jarn.- Cig.
  82. vrȃpati, -am, vb. impf. runzelig machen, Dict.
  83. vrápav, adj. runzelig, Dict.- Mik., Guts., Mur., Jan.; vrapava repa, redkev, Mur., SlGor.; mit Misswuchs behaftet, Cig.; pšenica je vrapava, če je zrnje jamasto in mršavo, ne polno, jvzhŠt.; — uneben, rauh, (rapav) Gor.
  84. vrápavica, f. eine runzelige Rübe, Mur., Jan., Cig.
  85. vrápiti se, vrȃpim se, vb. impf. sich runzeln, Št.- Cig., C.
  86. vrȃska, f. die Runzel der Haut, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Mur., Jan., Fr.- C.; — ( pren.) cerkev nema madežev ali vrask, Dalm.; — die Ritze, der Riss, Fr.- C.; — die Narbe, C.
  87. vrȃskast, adj. runzelig, C.; — ritzig, C.
  88. vráskav, adj. runzelig, Habd.- Mik., Mur., Jan.; on me je vraskavega storil, Dalm.; — ritzig: v. les, C.
  89. 2. vrȃštvọ, n. 1) die Arznei, das Heilmittel, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad), Slom., BlKr., jvzhŠt.; — 2) die Heilkunde, Cig., Jan.
  90. vrȃt, vrȃta, vratȗ, m. 1) der Hals; — 2) der Griffel ( bot.), Cig. (T.); — 3) der Griff an der Violine, V.-Cig.; — 4) = kos zemlje konci njive, (ker se ondukaj orač s plugom obrača nazaj), die Ackerwende, der Rasenrain, Z., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.; = pl. vrati, Cig., C.
  91. vráta, n. pl. 1) die Thür, das Thor; velika v., das Hauptthor; med vrati, in der Thür; eden drugemu vrata podajejo, sie kommen nacheinander; — der Engpass, Jes.; — 2) der Quandelcanal im Kohlenmeiler, Mune v Čičih- Erj. (Torb.); — 3) der Zettelrahmen bei den Webern, V.-Cig.
  92. vratarína, f. die Thortaxe, DZ.
  93. vrátca, -təc, n. pl. dem. vrata; das Thürchen, das Pförtchen; — das Fassthürlein, C., Št.; — das Thürlein am Taubenschlag, Cig.; — das Flugloch am Bienenstock, Cig., Jan.; — das Hosenthürl, der Hosenlatz, Dol.
  94. 1. vrȃtən, -tna, adj. Hals-; vratne bolezni.
  95. vratíłce, n. die Spuldille am Spinnrad, jvzhŠt.- C.
  96. 1. vratník, m. 1) der Kragen, Cig., Hip. (Orb.), UčT.; bes. der Mantelkragen, C.; — 2) der Einschnitt am Ende eines Balkens: debla imajo na konceh vratnike vrezane, da se dobro sklepajo, Zv.; — 3) die Ackerwende, C.; — 4) das Halskraut (campanula trachelium), C.; — tudi: vrȃtnik.
  97. 2. vrȃtnik, m. der Thürstock, C., Z.
  98. vratnína, f. 1) = trava rastoča po vratih ali vzarah, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) = trava prve košnje, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
  99. vrȃž, -ı̑, f. 1) der Aberglaube, Mur.; — 2) die Schwarzkunst, Mur.; vraži uganjati, Ravn.
  100. vrážast, adj. abergläubisch, Cig., Zora.

   48.630 48.730 48.830 48.930 49.030 49.130 49.230 49.330 49.430 49.530  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA