v (96.887-96.986)

96887. zornolìk, -líka, adj. morgenroth ( min.), h. t.- Cig. (T.); — zornolike cvetlice, Vrt.
96888. zọ̑seb, adv. besonders, sonderlich, Krelj, Dalm., Danj.- Mik., Hal., ogr.- Raič ( Nkol.); z. devati, Danj. (Posv. p.); — pogl. soseb.
96889. zọ̑sebən, -bna, adj. = poseben, Trub., Dalm.
96890. zosebǫ́jən, -jna, adj. = zoseben, C.
96891. zǫ̑žba, f. die Verengung, Cig.
96892. zǫ́ženje, n. die Verengung, Cig.
96893. zǫ́žiti, -ǫ̑žim, vb. pf. schmäler machen, verengen, Cig., Jan., Cig. (T.); — verjüngen ( arch.), Cig. (T.).
96894. zrabotíti, -ím, vb. pf. zrabočen, abgenützt: v zrabočenih črevljih, Erj. (Izb. sp.).
96895. zráčən, -čna, adj. 1) Luft-; zračni prikazki, die Lufterscheinungen, Cig.; pneumatisch, Cig. (T.); — 2) luftig, Cig., Jan., nk.; lega drevesnega vrta mora biti solnčna, prosta in zračna, C.
96896. zračína, f. der Luftstoff, Cig.
96897. zráčiti, -im, vb. impf. = vetriti, prevetrovati, lüften, Z., nk.
96898. zrȃčje, n. die Luft, das Klima, Cig., Jan., C.
96899. zrȃčnat, adj. luftig, nk.
96900. zračnína, f. die Lufterscheinung, Cig.
96901. zračúnati, -am, vb. pf. zusammenzählen, zusammenrechnen, ogr.- C.; — prim. izračunati.
96902. zračúniti, -ȗnim, vb. pf. = zračunati, Cig., Jan.
96903. zrahlíti, -ím, vb. pf. = zrahljati, Jan.
96904. zrahljáti, -ȃm, vb. pf. locker machen, auflockern; zemljo z.; — ( nam. vzr-?).
96905. zrájtati, -am, vb. pf. 1) zusammenrechnen; — 2) z. se = spomniti se.
96906. zrajtljáti, -ȃm, vb. pf. z rajtljem povezati, mittelst des Reitels, Knüttels befestigen, M.
96907. zrȃk, m. 1) die Luft, Habd.- Mik., Guts., Mur., Cig., Jan., Dalm. (Reg.) i. dr., nk.; — 2) = žarek, der Strahl, Alas., ogr.- C., Cig. (T.); prim. zraka.
96908. zráka, f. der Strahl, Cig. (T.), C.; — hs.
96909. zrȃkast, adj. luftförmig, Cig. (T.).
96910. zrakomèr, -mę́ra, m. der Luftmesser, das Aërometer, Cig., Jan., Cig. (T.).
96911. zrȃna, adv. = zarana, frühmorgens, ogr.- C.
96912. zrȃslək, -sləka, (-səłka), m. zwei zusammengewachsene Zweige, Z.; — zwei zusammengewachsene Haselnüsse, (zrasek) Temlj. ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
96913. zrȃslice, f. pl. die Zwillingskrystalle ( min.), Cig. (T.).
96914. zrȃslika, f. 1) die Weißwurz (convallaria polygonatum), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); — 2) zraslíka, zwei zusammengewachsene Zweige, C.
96915. zrasloprstáš, m. zrasloprstaši, die Heftzeher ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
96916. 1. zrȃst, -ı̑, f. der Zusammenwuchs (symphysis), Cig. (T.); — die Vernarbung, Cig.
96917. 2. zrȃst, -ı̑, f. 1) der Wuchs, Jan., ogr.- M., C.; — 2) = kar pri rastlini v enem letu zraste, jvzhŠt.; — 3) der Wuchs, die Gestalt, Valj. (Rad); — ( nam. vzr-).
96918. zrásti, zrástem, vb. pf. emporwachsen, aufwachsen, wachsen; kar je letos zraslo, der diesjährige Wuchs; velik je zrasel, er ist groß geworden; zrastel je kot konoplja = er ist schnell aufgeschossen, Cig.; tvor je zrastel (ist größer geworden); zraščen ( nam. zrasel), gewachsen, C.; zrasli možje, erwachsene Männer, Dalm.; greben mu zraste, er braust auf; brž zraste, er braust gleich auf, er wird gleich böse; kako je zrasel, ko sem mu to rekel! — ( nam. vzr.-).
96919. zrásti se, zrástem se, vb. pf. durch Wachsthum verbunden werden, zusammenwachsen; drevesi sta se zrasli, die zwei Bäume sind aneinander gewachsen, Cig.; z. se s čim, verwachsen, Cig.; zraščeni ( nam. zrasli) jabolki, Zwillingsäpfel, Cig.
96920. zrastína, f. = kar vzraste, der Anwuchs, Dict.
96921. zráščati, -am, vb. impf. ad zrasti; — ( nam. vzr-).
96922. zráščati se, -am se, vb. impf. ad zrasti se.
96923. zrášiti, -im, vb. pf. auflockern, Mur.; — ( nam. vzr-).
96924. zràt, zráta, m. = zrati, zvrati, Gor.
96925. zrȃti, f. pl. die Pflugwende, der Ackerrain, Ig (Dol.), Polj.; — pogl. zvrati.
96926. zrȃtnik, m. = zrati, Cig., Ig (Dol.).
96927. zrázən, praep. c. gen. = razen: zrazen vaših bratov, euere Brüder ausgenommen, Met.; ne želi nič zrazen (tega), kar je prav, Mik.
96928. zrcȃlar, -rja, m. der Spiegelhändler, Cig., Jan.
96929. zrcalárnica, f. die Spiegelfabrik, Cig.
96930. zrcálast, adj. spiegelartig, Cig.; spiegelglatt, Let.
96931. zrcáłce, n. dem. zrcalo; das Spiegelchen, Cig., Jan., nk.
96932. zrcáłən, -łna, adj. Spiegel-: zrcalne slike, Spiegelbilder, Žnid.; zrcȃłni krog, der Spiegelkreis ( astr.), Cig. (T.).
96933. zrcáliti se, -ȃlim se, vb. impf. sich spiegeln, Jan., C., Erj. (Som.), nk.
96934. zrcáljenje, n. die Spiegelung, Cig. (T.).
96935. zrcȃłnat, adj. spiegelig, Cig.
96936. zrcálọ, n. 1) der Spiegel, Cig., Jan., nk.; (po drugih slov. jezikih); ravno, izbočeno, jamasto z., ebener Spiegel, Convex-, Concavspiegel, Sen. (Fiz.); razmetno z., der Zerstreuungsspiegel, Sen. (Fiz.); užigalno z., der Zündspiegel, DZ.; — 2) zŕcalọ = zrkalo, zrklo, die Pupille, Levst. (Rok.).
96937. zrę́brčən, -čna, adj. brustkrank, Pjk. (Črt.); schwerathmig, Cig.; — zrebrčna zel, neka rastlina, Pjk. (Črt.).
96938. zrę̑brje, n. der Bergabhang, ogr.- Valj. (Rad).
96939. 1. zréči, zréčem, vb. pf. vereinbaren, Npes.-Vraz.
96940. 2. zréči, zréčem, vb. pf. = (v)zdeti: kako ime komu z., Svet. (Rok.); ptičar so mu zrekli, man hat ihm den Beinamen eines Vogelstellers gegeben, Cig.; — ( nam. vzr-).
96941. zrèd, I. adv. = vred, zusammen, sammt, zugleich: z. s Kristusom, Trub.; pustite oboje zred rasti, Trub.; — II. praep. c. instr. mit, sammt, Dalm., C., Npes.-Vraz; Zadok zred prerokom Natanom, Dalm.; obisti z. lojem, C.; z. teboj = s teboj vred, C.
96942. zredíti, -ím, vb. pf. 1) groß füttern, aufziehen; deset svinj z. vsako leto; — gozd z., einen Wald in Bestand bringen, Cig.; z. sadja, Obst züchten, Pirc; — auferziehen: lepo z. svoje otroke; — 2) sich wachsen lassen, bekommen: perje z., Federn bekommen; Še lepše perje zredil bom, Npes.-Schein.; piščanci še niso bili zredili krepkega perja, Vrt.; — če bukva perje (Blätter) pred sv. Markom zredi, Levst. (Zb. sp.).
96943. zredník, m. der Erzieher, Cig., C.; ( nam. vzr-).
96944. zrę̑doma, adv. nach der Ordnung, ordentlicher Weise, Jan., M., ogr.- C., nk.
96945. zrę̑ja, f. die Anzucht (von Thieren u. Bäumen), Cig.; — die Auferziehung; — ( nam. vzr-).
96946. zrejalíšče, n. das Erziehungshaus, Cig.; — ( nam. vzr-).
96947. zrejȃłnica, f. die Erziehungsanstalt, Cig.; — ( nam. vzr-).
96948. zrę́janəc, -nca, m. der Zögling, Cig.; — ( nam. vzr-).
96949. zrę́janka, f. der weibliche Zögling, Cig.
96950. 1. zrẹ́jati, -jam, -jem, vb. impf. reifen, C., Z.; žito, grozdje zreje, začne zrejati, Kras, Ip.- Levst. (Rok.); = z. se, Štrek.
96951. 2. zrę́jati, -am, vb. impf. ad zrediti; aufziehen; — auferziehen; — ( nam. vzr-).
96952. zrejénje, n. die Erziehung, C.; on je našega zrejenja, er ist bei uns erzogen worden, C.
96953. zrẹ̀ł, zrẹ̑la, adj. reif; zrelo sadje; pšenica je zrela; na pol z., halbreif; — z. za ječo, reif für das Gefängnis, Cig.; — z. ptiček, ein abgefeimter Schalk.
96954. zrẹlȃd, f. = kar je zrelo, reife Früchte, C., Z.
96955. zrẹlẹ́ti, -ím, vb. impf. reifen, Habd.- Mik., Prip.- Mik.; črešnje zrelijo, Cig.
96956. zrẹlína, f. reife Früchte, C.
96957. zrẹlíti, -ím, vb. impf. 1) reif machen, zeitigen: solnce zreli črešnje, Cig.; — 2) = zreleti, ogr.- C.
96958. zrẹlóba, f. die Reife, C.
96959. zrẹlǫ̑ča, f. = zrelost, kajk.- Valj. (Rad).
96960. zrẹlọ̑st, f. die Reife; — die Maturität, Cig.
96961. zrelọ̑stən, -stna, adj. Reife-, Maturitäts-: zrelostna preskušnja, nk.
96962. zrelóta, f. die Reife, Z.
96963. zrelótən, -tna, adj. Maturitäts-: zrelotna preskušnja, Jan.
96964. zrelótnost, f. die Maturität, Cig., Jan.
96965. zreníca, f., Jan., Zora, pogl. zenica.
96966. zrénje, n. das Schauen, die Anschauung, Cig.
96967. zrẹ̑s, adv. ernstlich, C.
96968. zrẹ́sən, -sna, adj. = resen, ernstlich, Jan., C.
96969. 1. zrẹ́ti, zrèm, vb. impf. schauen, blicken, Mur., Cig., Jan., nk.; vse je vanj zrlo, C.; anschauen ( phil.), Cig. (T.); z. na kaj, etwas inacht nehmen, Cig.
96970. 2. zrẹ́ti, zrẹ̑jem, zrẹ̑m, vb. impf. reifen: žito uže zre, C.
96971. zrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. zusammenschneiden, verschneiden; na drobno z., klein schneiden; — z. koga, jemanden abprügeln, SlGor.- C.
96972. zrẹ̑zək, -zka, m. das Schnitzel, Cig., C.; usnjevi zrezki, C.; — prim. odrezek.
96973. zrẹzljáti, -ȃm, vb. pf. verschnitzeln; na drobne kosce z., Cig.
96974. zrẹzník, m. der Betrüger: lotar črez vse zreznike ("ein Betrüger über alle Betrüger"), Krelj.
96975. 1. zríniti, -rı̑nem, vb. pf. herabdrängen, herabstürzen, ogr.- C.
96976. 2. zríniti se, -rı̑nem se, vb. pf. sich emporschieben, sich emporarbeiten, C.; gori se z., kajk.- Valj. (Rad); — ( nam. vzr-).
96977. zrı̑s, m. die Zeichnung, DZ.
96978. zrísati, -rı̑šem, vb. pf. aufzeichnen, zeichnen, Cig.; hišo z., Cig.
96979. zrı̑sək, -ska, m. die Zeichnung, Cig. (T.), DZ.; našlo se je več zriskov in bakrorezov, Navr. (Spom.); samoročni zriski, Handzeichnungen, Navr. (Let.).
96980. zríti, -rı̑jem, vb. pf. aufwühlen, Cig.; — ( nam. vzr-).
96981. zrjúti, zrjóvem, vb. pf. aufbrüllen, Mur.; — ( nam. vzr-).
96982. zŕkalọ, n. 1) der Augenstern, die Pupille, Rib.- Mik., Vrt., jvzhŠt.; Oslepi mu zrkalo, Levst. (Zb. sp.); — 2) zrkálọ = zrcalo, Mur., Cig., Jan.
96983. zŕkəłce, n. dem. zrklo 2): Ji zrkelce ugasne, Vod. (Pes.).
96984. zŕklọ, n. 1) der Augapfel, Erj. (Som.); zrklo mi je obrnilo, Svet. (Rok.); — 2) die Pupille, Meg., Alas., Hip. (Orb.); varovati koga kakor zrklo v očesu, Dalm., Jap. (Sv. p.), Jsvkr.; naj ne počiva zrklo tvojega očesa, Škrinj.; mrenica se mu dela na zrklu, Gor.; — zrklọ̀, Valj. (Rad).
96985. zrnáč, m. der Granat (eine Steinart), V.-Cig.
96986. zȓnat, adj. 1) gekörnt, körnig, Korn-, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); zrnati ogel, die Grobkohle, Cig. (T.); — 2) vielkörnig, körnerreich, Cig., Jan.; — vollkörnig, Jan.; zrnata pšenica, Z.; — gehaltreich, Jan., nk.

   96.387 96.487 96.587 96.687 96.787 96.887 96.987 97.087 97.187 97.287  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani