Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (96.587-96.686)

  1. 2. zmǫ̑ča, f. das Nässen, nk.
  2. zmǫ̑čaj, m. die Butter: iz zmočaja kravjo mast cvrejo, ogr.- C.
  3. zmǫ́čenəc, -nca, m. der Verwirrte, C., Bes.; — der Irre, (-tenec) Cig., DZ.
  4. zmǫ́čenost, f. die Verwirrtheit, die Verwirrung, Cig., Let., Bes., Erj. (Izb. sp.).
  5. zmóči, -mǫ́rem, vb. pf. 1) vermögen, zu leisten imstande sein, erschwingen; ne zmore, ne bo zmogel toliko, da bi dolgove poplačal; davkov ne z., Zv.; — 2) z. koga, jemandem helfen, ihn stärken, ogr.- C.; — z. se, sich behelfen, zu Kräften kommen; sich emporarbeiten ( z. B. aus einer Krankheit, aus dürftigen Verhältnissen), C., BlKr.; = z. si, C., Vrtov. (Km. k.); — 3) z. koga, jemanden überwältigen; zmogla ga je pijača, jeza, Cig.; — die Oberhand gewinnen, zur Geltung kommen, Jan.; siegen, besiegen, Cig.; — ( nam. vzm-).
  6. zmóčiti, zmǫ́čim, vb. pf. nass machen; obleko si z.; ta dež toliko da je zmočil zemljo.
  7. zmočníti, -ím, vb. pf. verstärken, Jan.
  8. zmodrẹ́ti, -ím, vb. pf. blau werden, Cig.
  9. zmǫ̑ka, f. die Feuchte, die Feuchtigkeit, C.
  10. zmòł, -móla, m. die Abrutschung eines Berges, Cig.
  11. zmołklína, f. die Heiserkeit, Gor.- DSv.
  12. zmółklost, f. die Heiserkeit, Jan.
  13. zmółkniti, -mȏłknem, vb. pf. heiser werden, Jan.
  14. zmółzən, -zna, adj. milchend: zmolzna krava, ovca, V.-Cig., Jan.
  15. zmȏłznica, f. = zmolzna ovca, Jan.
  16. zmórča, f. = vinska gošča, vinske drožje, Bolc- Erj. (Torb.).
  17. zmoríti se, -ím se, vb. pf. sich abmartern, Cig.
  18. zmórša, f. der Kopfstein ( arch.), V.-Cig.; zmoršo izpodriniti, postaviti, den Kopfstein setzen, Cig.
  19. zmǫ̑ta, f. 1) die Verirrung, der Irrthum; to je zmota! v zmotah biti; v zmoto zabresti, in einen Irrthum verfallen, Cig.; der Wahn, Cig., Jan.; zmota človeku ne da videti resnice, Cig.; zmota me mami, C.; — 2) das Ärgernis, Trub.- Mik.; — 3) die Missgeburt, C.
  20. 1. zmotáti, -ȃm, vb. pf. abwickeln, abwinden, abhaspeln, abweifen; z. z vretena, abspindeln, Cig.
  21. 2. zmotáti, -ȃm, vb. pf. zusammenwinden, zusammenwickeln, haspeln, weifen, Cig., Jan.; z. v klobček, knäueln, Cig.; z. se v klobček, sich zu einem Knäuel zusammenwickeln; zmotano sesalce, der Rollrüssel, Cig. (T.).
  22. 1. zmǫ̑tək, -tka, m. die Strähne, C.
  23. 2. zmǫ̑tək, -tka, m. = zmota, der Missgriff, der Fehler, Jan., C.
  24. zmǫ́tən, -tna, adj. 1) irrig, Irr-: zmotni pot, der Weg des Irrthums, Krelj; zmotno misleč, in der irrigen Meinung, Levst. (Zb. sp.); — 2) verwirrt, M., ogr.- C.; — 3) fallibel, Cig.
  25. zmǫ́tenəc, -nca, m., Cig., DZ., pogl. zmočenec.
  26. zmǫ́tenost, f., Cig., DZ., pogl. zmočenost.
  27. zmǫ̑tica, f. dem. zmota; 1) der Irrthum, Let.; — 2) die Beirrung: z. v molitvah, Fr.- C.
  28. zmǫ́tičən, -čna, adj. = kdor se rad zmoti, zmotljiv, Ig (Dol.).
  29. zmǫ́titi, -im, vb. pf. 1) trübe machen, trüben: z. vodo, Cig., Jan.; — 2) zmočeno mleko, die Buttermilch, Bohinj ( Gor.); — 3) irre machen, beirren; s svojim govorjenjem z. koga pri štetju; — verwirren; zmočen, verwirrt, confus, verlegen; ves zmočen sem; — bethören; dati se komu z., sich von jemandem bethören lassen; z. komu um, glavo, jemandem den Verstand, den Kopf verrücken, Cig.; zmočeni um, die Verrücktheit, Cig. (T.); — z. se, einen Irrthum begehen, sich irren; z. se pri štetju, pri računu, pri igri; sich täuschen, Cig. (T.); z. se nad čim, etwas verkennen, Cig.; — z. se, irre, unsinnig werden, Cig.; — 4) vereiteln, hintertreiben: z. komu delo, namen, C.
  30. zmotláka, f., C., pogl. smotlaka.
  31. zmǫ̑tljaj, m. der Irrthum, Cig.
  32. zmotník, m. der Bethörer, Krelj.
  33. zmǫ̑tnja, f. 1) die Irrung, der Irrthum, Cig., C., Krelj, Svet. (Rok.); v zmotnjah, Krelj; — 2) = die Verwirrung, M., C.
  34. zmǫ́tnost, f. 1) die Fallibilität, Cig.; — 2) der Zustand der Verwirrung, Mur., ogr.- C.
  35. zmọ̑zəg, -zga, m. = mozeg, C.
  36. zmozgáti, -ȃm, vb. pf. zerquetschen: grozdje z., Jan.
  37. zmozníčiti, -ı̑čim, vb. pf. = z mozniki skupaj zbiti, Gor.; zmozničen strop, der Döbelboden, Cig.
  38. zmozník, m. = moznik, Cig.
  39. zmǫ́žditi, -im, vb. pf. = zmoždžiti, ogr.- Mik.
  40. zmǫ́ždžiti, -im, vb. pf. zerquetschen, zermalmen, ogr.- Mik., C.
  41. zmǫ̑žək, -žka, m. die Fähigkeit, Jan.; zmožke v hudo obračati, Ravn.- Valj. (Rad).
  42. zmǫ́žən, -žna, adj. imstande, vermögend, fähig, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., nk.; z. braniti, wehrfähig, z. za vladarstvo, regierungsfähig, Cig.; z. česa, einer Sache fähig, nk.; (po nem.); — wirkungsfähig, tüchtig, Cig., nk.; — ( nam. vzm-).
  43. zmožíti se, -ím se, vb. pf. sich ermannen, V.-Cig., Jan.; — ( nam. vzm-).
  44. zmǫ́žnost, f. das Vermögen, die Fähigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; z. mišljenja, die Denkfähigkeit, Cig.; dušne zmožnosti, die geistigen Fähigkeiten, nk.; — die Tüchtigkeit, Cig., Jan.; — prim. zmožen.
  45. zmračíti se, -ím se, vb. pf. zmrači se, es tritt die Dämmerung ein; — düster werden, Jan.; nebo se je zmračilo, Jan.
  46. zmrȃkoma, adv. mit Anbruch der Dämmerung, Jan. (H.).
  47. zmráziti, -mrȃzi, vb. pf. zmrazilo me je, ein Frostschauer ergriff mich, Fr.- C.
  48. zmŕčati, -ím, vb. pf. aufmurren, Mur., Volk.; — ( nam. vzm-).
  49. zmȓda, f. die Grimasse, Cig.
  50. zmȓdati se, -am se, vb. pf. eine Grimasse schneiden: den Mund, das Gesicht verzerren, die Nase rümpfen, Cig.
  51. zmȓdək, -dka, m. die Grimasse, Jan.
  52. zmŕditi se, -mȓdim se, vb. pf. = zgubančiti se, Falten machen: ruha se zmrdi pod človekom, Svet. (Rok.).
  53. zmȓdljaj, m. die Grimasse, Cig., M.
  54. zmŕdniti, -mȓdnem, vb. pf. verziehen: usta z., Cig.; z. se, den Mund, das Gesicht verziehen, die Nase rümpfen, Cig., Jan.; z. se komu, jemandem eine Grimasse schneiden, Cig.
  55. zmŕsiti, -im, vb. pf. bewegen, in Bewegung setzen, C.; uro z., eine Uhr gehen machen, C.; z. (puško) = sprožiti, abschießen, ogr.- C.; z. se, sich bewegen, Št.- C.; ne zmrsi se za nič, = er kümmert sich um nichts, Cig.; — ( nam. vzm-?).
  56. zmȓš, f. zerrauftes Zeug, Kr.- C.; — etwas Verwickeltes, ein Knoten, Valj. (Rad).
  57. zmŕšati, -am, vb. pf. abmagern, C.; tudi: z. se, C.; zmršal, abgemagert, C.
  58. zmŕščenje, n. die Runzel, C.
  59. zmŕščiti, -im, vb. pf. runzelig machen, Cig.; (po rus.); zmršči se bolnemu živinčetu dlaka, (das Haar wird rauh), V.-Cig.
  60. zmŕšiti, -im, vb. pf. = zerraufen, zerzausen, verwirren, Cig., Jan., C.; zmršeni lasje, C.; — prim. zmrščiti.
  61. zmȓz, -ı̑, f. das Eis, Št.- Jan. (H.).
  62. zmrzȃł, -li, f. 1) das Frieren, der Frost; neka z. je prišla vzpomladi in nam je pobrala vse zgodnje sadje, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) erfrorenes Zeug, Cig.
  63. zmȓzək, -zka, m. etwas Gefrorenes, Z.; z. B. ein gefrorener Erdklumpen, C.
  64. zmŕzəł, -zla, adj. 1) gefroren, erfroren; zmrzla zemlja, C.; zmrzlo jabolko, Pohl. (Km.); zmrzla mladika, Pirc; zmrzle prste si ugreti, Zv.; — 2) kalt ( fig.), C.; z. kristjan, C.; zmrzla duša, Jsvkr.; — zmrzlo se proti komu držati, jemandem kalt begegnen, Dict.; — 3) leicht frierend, für Kälte empfindlich, Cig., Gor.; z. človek, ein Fröstler, Cig.
  65. zmrzẹ́ti se, -í se, vb. pf. zmrzi se mi, ich empfinde Ekel, C., SlN.; zmrzi se mi nad čim, C.; — ( nam. vzm-).
  66. zmrzlák, m. 1) der Eiszapfen, M.; — 2) der Fröstler, Cig., Jan., Glas.
  67. zmrzlè, -ę́ta, m. = zmrzel človek, Jurč.
  68. zmȓzləc, -zləca, (-zəłca), m. = zmrzle, Valj. (Rad).
  69. zmȓzlež, m. der Fröstler, Cig.
  70. zmrzlı̑n, m. 1) drobna toča, a debelejša od sograda, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) = zmrzel človek, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 3) = ledišče, der Gefrierpunkt, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
  71. zmrzlína, f. 1) der Frost, Mur., Jan.; frostiges Wetter, Cig.; — 2) etwas Gefrorenes, C.; = zmrzlo grudje, C.; — 3) die Frostbeule, C., Danj. (Posv. p.), vzhŠt.
  72. zmrzlı̑nəc, -nca, m. der Gefrierpunkt, Cig., Jan.
  73. zmŕzniti, zmȓznem, vb. pf. gefrieren, erfrieren; voda je zmrznila v skledi; obležal je v snegu in zmrznil; zmrznjen = zmrzel.
  74. zmȓznjenəc, -nca, m. der Erfrorene, Cig.
  75. zmȓznjenka, f. die Erfrorene, Cig.
  76. zmučkáti, -ȃm, vb. pf. = zmečkati, C.
  77. zmȗda, f. der Zeitverlust, die Zeitversäumnis, Gor.- DSv.
  78. zmudíti, -ím, vb. pf. Zeit verbrauchen, C.; mislim, da bodemo za to potovanje zmudili dva meseca, Let., Dol.; dve uri z. s kakim delom, Gor.- DSv.; tudi: z. se, Gor.- DSv., jvzhŠt.; — durch Säumen um etwas kommen: mašo z., Gor.- DSv.
  79. zmudnína, f. die Entschädigung für den Zeitverlust, Gor.- DSv.
  80. znabíti, adv., pogl. morebiti.
  81. značȃj, m. der Charakter, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; to znani njegov z., to mu daje z., das charakterisiert ihn, Cig. (T.); brez značaja, charakterlos, trdnega značaja, charakterfest, Cig., nk.
  82. značȃjən, -jna, adj. 1) charakteristisch, Cig., Jan., Cig. (T.); značajna svojstva, nk.; — 2) charaktervoll, nk.
  83. značájiti, -ȃjim, vb. impf. charakterisieren: to ga značaji, Cig. (T.).
  84. značȃjka, f. das Kennzeichen, C.; der Charakter (der Logarithmen), Cig. (T.).
  85. značȃjnik, m. ein charaktervoller Mann, nk.
  86. značȃjnost, f. die Charakterfestigkeit, Cig. (T.), nk.
  87. značíłən, -łna, adj. charakteristisch, nk.
  88. značílọ, n. die Bedeutung; besedam dajati kriva značila, Levst. ( LjZv.).
  89. znáčiti, znȃčim, vb. impf. 1) bedeuten, Jan., Cig. (T.), C.; — vorbilden, C.; — 2) kennzeichnen, charakterisieren, Jan., C.; — hs.
  90. znȃčki, adv. = znak, Mur., Jan.; — ( nam. vzn-).
  91. znájti se, -nájdem se, vb. pf. 1) sich zusammenfinden, zusammenkommen, Mur., C.; Pod lipo zeleno se znajdemo mi, Npes.- jvzhŠt.; z. se s kom, mit jemandem zusammentreffen, C.; — sich einfinden, Cig., Jan.; — 2) z. se, zusammentreffen ( v. Umständen): znašlo se je, da ..., es geschah, dass ..., Trub.
  92. znȃk, m. das Kennzeichen, das Merkmal, Cig., Jan., C., DZ.; — rodovni z., das Gattungsmerkmal, Cig. (T.); das Zeichen übhpt., Cig., nk.; das arithmetische Zeichen, Cel. (Ar.).
  93. znȃk, adv. rücklings; z. pasti, vreči; z. ležati, auf dem Rücken liegen; — ( nam. vzn-).
  94. znakúpiti, -im, vb. pf. in Menge einkaufen, zusammenkaufen, C.
  95. znȃm, m., Guts., Mur., Cig., Jan., pogl. znamenje.
  96. znȃmda, adv. = vemda, ohne Zweifel, ohnehin, ja, C.
  97. znȃmək, -mka, m. das Kennzeichen, das Zeichen, Guts., Mur., Cig., Jan., C.
  98. znameník, m. das Verzeichnis: abecedni z., z. držati o naročevanih prepisih in izpiskih, DZ.
  99. znamenílọ, n. das Signalmittel, DZ.
  100. znamenı̑łski, adj. Signal-: znamenilske naprave, DZ.

   96.087 96.187 96.287 96.387 96.487 96.587 96.687 96.787 96.887 96.987  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA