Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (95.987-96.086)

  1. zgorẹlína, f. das Verbrennungsproduct, Cig. (T.).
  2. zgorẹ̑nje, n. die Verbrennung, Cig. (T.).
  3. zgorẹ́ti, -ím, vb. pf. vom Feuer verzehrt werden, verbrennen; hiša je zgorela, vse mu je zgorelo.
  4. zgornják, m. = zgornji veter, der obere Wind, Cig.; ( der Westwind, Guts.- Mur., Cig.).
  5. zgornjesklẹ̑dičən, -čna, adj. oberschalig: zgornjeskledična tehtnica, eine oberschalige Wage, DZ.
  6. zgọ̑rnji, adj. der obere; zgornja in spodja čeljust; zgornji, spodnji del; zgornja hiša, das Obergeschoss, Cig., Jan.
  7. zgọ̑rnjica, f. das Obergeschoss, Mur.- Cig., Jan.; on je navadno spal v zgornjici, in tudi tatje ga niso slutili v kleti, LjZv.
  8. zgọ̑rnjik, m. = zgornjak, Mur.
  9. zgǫ̑stək, -stka, m. etwas Verdicktes: die Essenz, Vrtov.- C.
  10. zgostíti, -ím, vb. pf. verdichten, eindicken, condensieren; z. se, dicht, dick werden, sich verdichten, sich verdicken, sich condensieren; kri se je zgostila.
  11. zgoščálọ, n. das Verdichtungsmittel, Cig.
  12. zgǫ́ščanje, n. das Verdichten, das Verdicken, das Condensieren, Cig., Cig. (T.), nk.; z. zraka, die Luftverdichtung, Cig. (T.).
  13. zgǫ́ščati, -am, vb. impf. ad zgostiti, Cig., Cig. (T.), nk.
  14. zgoščénje, n. die Verdichtung, Cig.
  15. zgrȃbək, -bka, m. das Zusammengerechte: ein niederer Haufe Heu: zgrabke delajo, kadar je seno še malo suho, Dol.; der Schoberfleck: z. narediti, Cig., Gor.
  16. 1. zgrábiti, -grȃbim, vb. pf. 1) zusammenrechen; mrvo, slamo z. na kup; — 2) unsanft, hastig ergreifen, packen; jastreb je pišče zgrabil s kremplji; zgrabili so tatu in ga odpeljali; — z. se, einander packen, handgemein werden; psa sta se zgrabila; vojski se zgrabita; — zgrabi me jeza, bolezen, der Zorn, eine Krankheit erfasst mich.
  17. 2. zgrábiti, -grȃbim, vb. pf. herabrechen, wegrechen.
  18. zgrábljati, -am, vb. impf. ad 1., 2. zgrabiti.
  19. zgrabljenína, f. mit dem Rechen Zusammengerafftes, Cig.
  20. zgrabnína, f. der Ergreiferlohn, Cig.
  21. zgrȃda, f. das Gebäude, das Bauwerk, DZ., Zora, LjZv.; — hs.
  22. zgradarína, f. die Gebäudesteuer, Levst. (Nauk).
  23. zgrȃdba, f. das Bauen, der Bau, das Gebäude, nk.; — prim. zgraditi.
  24. zgradíti, -ím, vb. pf. aufbauen, nk.; cerkev, hišo z., ogr.- C.; — schaffen: jezik z., Vrt.; jezikoslovni, brez potrebe zgrajeni nestvori, Levst. (Nauk); — hs.
  25. zgrȃja, f. 1) das Aufbauen ( z. B. eines Haufes), ogr.- C.; — 2) das Zaunmaterial, das Gehegematerial, SlGor.- C.; — der geflochtene Zaun, C.
  26. zgrȃžati se, -am se, vb. impf. ad zgroziti se; öfter erschaudern, Zv., Zora, Erj. (Som.).
  27. zgȓba, f. 1) die Runzel, C.; — 2) der Hockstand: v zgrbi stati, Telov.
  28. zgrbáčiti, -ȃčim, vb. pf. = zgrbančiti, Mur.
  29. zgrbančenína, f. etwas Zusammengeschrumpftes, C.
  30. zgrbánčiti, -ȃnčim, vb. pf. faltig, runzelig machen, knüllen; čelo z., die Stirne runzeln; z. se, runzelig werden; čelo se mu je zgrbančilo; koža se mi je zgrbančila, zgrbančeno lice, ein runzeliges Gesicht; zgrbančen, zusammengeschrumpft.
  31. zgrbanína, f. = zgrbančenina, C.
  32. zgrbástiti, -ȃstim, vb. pf. zgrbaščen, gekrümmt; zgrbaščen hodim in silno priklonjen, Trub.
  33. zgŕbati, -gȓbam, vb. pf. = zgrbiti 1), Cig., Jan.; zgrban, runzelig, Cig.
  34. zgŕbiti, -gȓbim, vb. pf. 1) faltig, runzelig machen, Dict., Cig., Jan., C.; z. čelo, Cig., C.; zgrbljen, runzelig, gefurcht, Cig., Jan.; zgrbljeno obličje, Jsvkr.; Moje ročice bele So vse zgrbljene, trde, Npes.-K.; z. se, einschrumpfen, sich zusammenrunzeln, Cig., Jan.; — 2) krümmen, Jan.; zgrbljen, gebückt, gebeugt, Jan.; zgrbljen hodim, Cig., Dalm.; z. se = na kup zlesti, Cig.
  35. zgrbljenína, f. die Schrunde, Cig.
  36. zgŕbniti, -gȓbnem, vb. pf. = zgrbančiti, Dict.
  37. zgŕčiti se, -im se, vb. pf. zu einem Knorren werden, knorrig werden, Cig.
  38. zgȓda, adv. = z (iz) grda, mit Schlimmem, nk.
  39. zgrdíti se, -í se, vb. pf. zgrdi se, es ekelt an: Lisici se zgrdilo je Meseno hrano jesti, Danj. (Posv. p.).
  40. 1. zgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad 1. zgrebsti, zusammenscharren, Cig.
  41. 2. zgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad 2) zgrebsti; herabscharren, Cig.
  42. 3. zgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad 3) zgrebsti; aufscharren, Cig., — ( nam. vzg-).
  43. zgrebenẹ́ti, -ím, vb. pf. runzelig werden: repa, redkev zgrebeni, jvzhŠt.
  44. zgrę̑bki, m. pl. Zusammengescharrtes, C.
  45. 1. zgrébsti, -grébem, vb. pf. zusammenscharren; na kup z., erscharren, Cig.
  46. 2. zgrébsti, -grébem, vb. pf. herabscharren ( prim. 2. zgrebati).
  47. 3. zgrébsti, -grébem, vb. pf. aufscharren, Cig.
  48. zgrenẹ́ti, -ím, vb. pf. verherben, erherben, Cig.
  49. zgreníti, -ím, vb. pf. verbittern, vergällen, Cig., Jan.
  50. zgrenobíti, -ím, vb. pf. = zgreniti, V.-Cig.
  51. zgrẹ́šati, -am, vb. impf. ad zgrešiti, Cig.
  52. zgrẹ̑šək, -ška, m. 1) das Verfehlen: z. pravega pota, Cig.; — der Fehlgriff, Cig., Jan.; der Fehler, C.; očitati zgreške računu, eine Rechnung bemängeln, DZ.; — 2) der Abgang, der Mangel, C.
  53. zgrẹšíti, -ím, vb. pf. 1) verfehlen, über etwas weggehen, ohne es zu bemerken; z. pravi pot; sled z., die Spur verlieren; knjigo prebiraje pravi list z., Cig.; ljudje so me zgrešili, ich bin den Leuten aus dem Sinn entschwunden, Jurč.; — nicht treffen ( z. B. beim Schießen), Cig., BlKr.- M.; še za las ni zgrešil, Cig.; — zgrešila sva se, wir haben einander nicht getroffen oder gefunden, Z., jvzhŠt.; — 2) = pogrešiti, vermissen, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.
  54. zgrẹ́ti, -grẹ̑jem, vb. pf. = segreti, erwärmen, erhitzen.
  55. zgrę́zniti se, -grę̑znem se, vb. pf. zusammensinken, Cig.
  56. zgrgráti, -ȃm, vb. pf. aufgurgeln, Cig.; — ( nam. vzg-).
  57. zgrínjati, -am, vb. impf. ad zgrniti; 1) zusammenscharren, zusammenbringen, Dict.; z. se, in Scharen zusammenkommen, sich versammeln, nk.; vrabci se v proso zgrinjajo, Z.; krdelo ptic se zgrinja, LjZv.; ljustvo se ob nedeljah sem zgrinja, SlN.; vsa vojska se zgrinja v orožje, Levst. (Nauk); — 2) nam. razgrinjati: perute z., Jan. (Slovn.).
  58. zgrísti, -grízem, vb. pf. 1) durch Beißen zerkleinern, zerbeißen; kosti z.; — 2) z. se, gerinnen (o mleku); — z. se, zu Essig werden, Cig.; — z. se od žalosti, vertrauern, Cig.
  59. zgrı̑zək, -zka, m. etwas Zerbissenes, ein zerbissener Rest ( z. B. von einer Frucht), Mur., Danj.- M.
  60. zgrizljáti, -ȃm, vb. pf. zerbeißen, zerfressen ( n. pr. o moljih), Cig., Nov.- C.
  61. zgrízniti, -grı̑znem, vb. pf. (mit einem Biss) zerbeißen: oreh z., Cig.
  62. zgrmáditi, -ȃdim, vb. pf. zusammenhäufen, C.
  63. 1. zgrmẹ́ti, -ím, vb. pf. z. na kaj, donnernd auf etwas herabstürzen, Let.
  64. 2. zgrmẹ́ti, -ím, vb. pf. erdonnern, Mur.; — ( nam. vzg-).
  65. 1. zgŕniti, -nem, vb. pf. 1) zusammenlegen: ruho z., Dol.; v naglici z., zusammenraffen, Cig.; zusammenbringen, zusammenhäufen, Cig., Jan.; na kup z., Cig.; po skoposti z., zusammengeizen, Cig.; lakomnež vse zgrne, BlKr.; versammeln: z. vojsko na Lahe, Levst. (Zb. sp.); ptiči se zgrnejo (versammeln sich in einer großen Schar), Levst. (Rok.); versammelt ziehen: Zgrne se za njim vladik vseh osem, Levst. (Zb. sp.); z. se, zusammentreten, C.; voda se nad njim zgrne, Vrt.; zgrnili sta se te dve gori vrhu vojske, Jurč.; — 2) = razgrniti: ( pren.) z. koga po tleh, jemanden zu Boden strecken, Idrija; — abdecken, Cig.
  66. 2. zgŕniti, -nem, vb. pf. herabscharren, Cig.
  67. zgrozíti se, -ím se, vb. pf. aufschaudern, sich entsetzen, Cig., Jan.; zgrozi se v duhu, Trub.
  68. zgrǫ́zniti se, -grǫ̑znem se, vb. pf. = zgroziti se, Cig., Zora.
  69. zgrúčiti, -im, vb. pf. in einen Knollen zusammendrücken, C.; — z. se = v gručo se zbrati, nk.
  70. zgrȗda, f. ein vom Wind umgeworfener Baum, der Windfall, Dol.
  71. zgrúditi, -im, vb. pf. 1) zermalmen, M.; zernagen, Cig.; vse kosti z. (aufnagen), Cig.; — 2) z. se, zusammensinken, zusammenstürzen; z. se na tla, zu Boden sinken; — tudi: zgrudíti, -ím.
  72. zgruzíti se, -ím se, vb. pf. = zgruditi se, Jan., Lašče- Erj. (Torb.), Levst. (Zb. sp.), Str.
  73. zgrúzniti se, -grȗznem se, vb. pf. = zgruditi se, Jan., C.
  74. zgȗba, f. die Falte, C.; — der Falz, Mur., Cig.
  75. zgubánčiti, -ȃnčim, vb. pf. = zgrbančiti, Jan., C.
  76. zgúbiti, -gȗbim, vb. pf. in Falten legen, zusammenfalten, Cig., Zora.
  77. zgúgati, -am, vb. pf. in schaukelnde Bewegung bringen, Cig.; iz spanja z., aus dem Schlafe aufrütteln, Cig.; — ( nam. vzg-).
  78. zgúgniti, -gȗgnem, vb. pf. einmal schaukeln, Cig.; — ( nam. vzg-).
  79. zgȗza, f. die Runzel, C.
  80. zgúzati, -am, vb. pf. čelo z., die Stirne runzeln, Guts.; — falten: zguzane sare, Mik. (Et.).
  81. zgúziti, -gȗzim, vb. pf. falten, biegen: v dve gube zgužen, gebeugt, Jurč.; — z. se, niederhocken, Jan.
  82. zíba, f. die Wiege, Guts., Mur., Cig., Mik., SlGor.- C.
  83. zibáča, f. die Wiege, Mik., Valj. (Rad), SlGor.- C.
  84. zíbałnica, f. die Hutsche, Z.
  85. zíbanje, n. das Wiegen; das Schaukeln; z. valov, das Gewoge, Cig.; z. zemeljske osi, die Nutation, das Wanken der Erdachse, Cig. (T.).
  86. zíbanka, f. die Hutsche, Jan. (H.).
  87. zibár, -árja, m. kdor deco ziblje, der Wieger, Valj. (Rad).
  88. zibaríca, f. die Wiegerin, C.
  89. zíbati, -bam, -bljem, vb. impf. in der Wiege hin und her bewegen, wiegen; mati dete ziblje; schaukeln; z. koga; z. se, sich schaukeln; otroci se zibljejo na vrbovih vejah; — z. se, wanken; drevje se ziblje od vetra; morje se ziblje, das Meer wogt; wackeln; pijanec se ziblje domov.
  90. zíbẹł, -ẹli, f. die Wiege; od zibeli do deske, (do motike, do groba), von der Wiege bis zum Grabe, Cig.; — tudi zibẹ̑ł, -ẹ̑li, Valj. (Rad).
  91. zíbẹla, f. die Wiege, Mur., Rez.- Baud.; — das Brustbein beim Geflügel, C.; — tudi: zibẹ̑la.
  92. zíbẹłčica, f. dem. zibelka, Jan., M.
  93. zíbẹłən, -łna, adj. Wiegen-, Mur.
  94. zibetáti, -ȃm, vb. impf. schaukelnd bewegen, C.
  95. zı̑bež, m. das Schwanken, das Wanken: z. zemeljske osi, die Nutation, Cig. (T.); na zibežu biti, = na vagi biti, schwanken, Cig. (T.), Svet. (Rok.).
  96. zíbi, m. pl. das Moorland, Jarn.- Cig., Mik.
  97. zíbika, f. 1) = zibka, C., Mik., Pjk. (Črt.); — 2) die Turteltaube, SlGor.- C.
  98. zı̑bka, f. dem. ziba; 1) die Wiege; K letu bom zibko takala, Npes.-K.; — 2) die Herzgrube, C.
  99. zı̑bkati, -am, vb. impf. sanft wiegen, C.
  100. zibljáti, -ȃm, vb. impf. sanft wiegen, C.; Po polju sapica pihlja, Da zrelo žito se ziblja, Čb.- Valj. (Rad).

   95.487 95.587 95.687 95.787 95.887 95.987 96.087 96.187 96.287 96.387  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA