v (95.887-95.986)

95887. zə̀zək, -zka, m. = sesek, zizek, Dict., BlKr.
95888. zəzljáti, -ȃm, vb. impf. = səsljati, im Reden mit der Zunge anstoßen, Mur.; — wispeln, Jan.; säuseln, M.
95889. zę́zniti, zę̑znem, vb. pf. eine hinkende Bewegung machen, Z.
95890. zgábiti se, -gȃbi se, vb. pf. Ekel erregen, Jan. (H.).
95891. zgȃga, f., Cig., Mur., C.; pogl. izgaga.
95892. zgȃjati se, -am se, vb. impf. ad zgoditi se; zu geschehen pflegen, Z., Trst. (Let.); nesreče se zgajajo, Erj. (Min.).
95893. zganjalíšče, n. der Auftriebplatz, DZ.
95894. 1. zgȃnjati, -am, vb. impf. ad 1. zgnati; zusammentreiben; živino na senjmišče z.
95895. 2. zgȃnjati, -am, vb. impf. ad 3. zgnati; aufjagen, auftreiben, divjačino z., iz postelje koga z., Cig.; — ( nam. vzg-).
95896. zgátiti, -im, vb. pf. zusammenstopfen, einstopfen, Jan.; z. si kaj v žep, Goriš.; ( fig.), z. kaj iz raznih knjig (zusammenstoppeln), Cig.
95897. zgáziti, -gȃzim, vb. pf. zusammentreten, ertreten, Cig.; zdaj so ljudje že zgazili sneg po cesti, zdaj je že zgaženo, da je moči laže hoditi, jvzhŠt.
95898. zgəníti, -gánem, vb. pf. 1) zusammenbiegen, falten; — 2) aus dem Stande der Ruhe bringen, sich regen machen; z. koga z mesta, jemanden von der Stelle bringen, Cig.; splošna nemška vojska proti rimski državi je zgenila tudi Gote, Let.; — aufregen: zganjen, aufgeregt, Cig. (T.); alterieren, Cig.; z. komu srce, jemandes Herz rühren, Cig.; — z. se, eine Bewegung machen, sich rühren, zucken; od strahu z. se, vor Schreck erbeben; ne z. se, gleichgiltig bleiben, Cig.; — 3) eine Bewegung machen: z. z ramami, die Achseln zucken, Cig.; z roko z., die Hand rühren, Z.
95899. zgìb, -gíba, m. 1) der Bug, Cig., Jan., DZ.; — der Falz, Jan.; — 2) das Gelenk, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Savinska dol.; v zgibih, in den Gelenken, Z.; — 3) die einmalige Regung, Cig.; prvotni z., die Urbewegung, Cig.
95900. zgı̑ba, f. 1) der Bug, die Falte, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) das Gelenk: kolenja z., das Kniegelenk, Levst. (Zb. sp.).
95901. zgibálọ, n. das Gelenk, C.
95902. zgı̑bast, adj. faltenreich, verbogen, C.
95903. zgíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad zgeniti; 1) zusammenbiegen, falten, fälteln, Jan., M.; rdeča kakor roža je povesila oči in zgibala beli predprt, Erj. (Izb. sp.); — močni se zgibljejo (beugen sich), Dalm.; — falzen, Jan.; — 2) z. se, sich regen, Z.
95904. zgı̑bək, -bka, m. der Bug, die Falte, Jan.; z. na škornjih, C.
95905. zgı̑bẹł, -li, f. 1) der Bug, der Stiefelbug, C.; — 2) das Gelenk, vzhŠt.- C.
95906. zgı̑bẹla, f. = zgibel, C.
95907. zgı̑bica, f. dem. zgiba; 1) das Fältchen, Jan. (H.); — 2) das Gelenk, Habd.- Mik.
95908. zgı̑bje, n. der Faltenschlag, Cig.
95909. zgı̑bljaj, m. 1) der Bug, Jan.; das Eselsohr (in Büchern), Jan.; — 2) die Regung, Jan., SlN.
95910. zgíniti, -gı̑nem, vb. pf., pogl. izginiti.
95911. zglàs, -glása, m. die Anmeldung, DZ.; — ( nam. vzg-).
95912. zglȃsba, f. die Anmeldung, DZ.; — ( nam. vzg-).
95913. zglásən, -sna, adj. = soglasen, consonierend, Sen. (Fiz.).
95914. zglasíłən, -łna, adj. Meldungs-: zglası̑łna pola, knjižica, DZ., Levst. (Nauk); zglasilni list, der Meldzettel, DZkr.; — ( nam. vzg-).
95915. zglası̑łnica, f. der Meldzettel, DZ.; — ( nam. vzg-).
95916. zglasílọ, n. die Meldung, DZkr.
95917. zglásiti, -im, vb. pf. 1) melden, DZ., Vrt., nk.; — 2) z. se, eine Stimme von sich geben, laut werden, Cig.; sich melden, Mur., Jan., Št.- Vrt., Ravn.; sich anmelden, Cig., DZ.; z. se pri kom, Met.; — tudi: zglasíti, -ím; ( nam. vzg-).
95918. zglȃsje, n. die Consonanz ( phys.), Cig. (T.); — stsl.
95919. zglȃsnica, f. der Meldzettel, Cig., Jan.; ženitovanjska z., Levst. (Nauk); — ( nam. vzg-).
95920. zglášati, -am, vb. impf. ad zglasiti, melden; z. se, sich melden: k županu, v občinsko pisarnico se z., Levst. (Nauk); — ( nam. vzg-).
95921. zglèd, -glę́da, m. das Muster, das Beispiel; biti komu v z.; po njegovem zgledu; — nam. vzgled.
95922. zgledȃłnik, m. = zrcalo, Schönl.
95923. zgledálọ, n. = zrcalo, Ravn.
95924. zglę̑dək, -dka, m. das Muster, das Formular, Cig., Jan.; — ( nam. vzg-).
95925. zglę́dən, -dna, adj. musterhaft, exemplarisch, Muster-; Cig., Jan., Cig. (T.); zgledno vedenje, musterhaftes Betragen, zgledno gospodarstvo, eine Musterwirtschaft, zgledni list, der Musterbrief, Cig. (T.), nk.; — ( nam. vzg-).
95926. zglę́dniti se, -glę̑dnem se, vb. pf. den Blick werfen, hinblicken: kamor se koli zglednemo, Prekmursko- Kres; z. se na koga, ogr.- Let.; — ( nam. vzg-).
95927. zglòb, -glóba, m. das Gelenk, Valj. (Rad), Erj. (Som.); — hs.
95928. zglobíti, -ím, vb. pf. zusammenfügen, h. t.- Cig. (T.).
95929. zglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. zernagen, aufnagen.
95930. 1. zgnáti, -žénem, vb. pf. zusammentreiben; živino v hlev z., Cig.; — dve dilji skupaj z. (zusammenzwingen), Cig.
95931. 2. zgnáti, -žénem, vb. pf. herabtreiben, Cig.
95932. 3. zgnáti, -žénem, vb. pf. aufjagen, auftreiben, divjačino, iz postelje koga z., Cig., Jan.; — ( nam. vzg-).
95933. zgnę́čiti, -im, vb. pf. zusammendrücken, zerknüllen, zerknicken, Cig.
95934. zgnésti, zgnétem, vb. pf. zusammenkneten; — zerdrücken, zerknüllen.
95935. zgníti, zgníjem, vb. pf. verfaulen, verwesen.
95936. zgnojíti se, -ím se, vb. pf. eitern, exulcerieren, Cig.; rana se mu je zgnojila, jvzhŠt.
95937. zgòd, -gǫ́da, m. das Ereignis, Mur., Cig.; pred pragom teh svetih zgodov, Ravn.- Valj. (Rad); — tudi: zgọ̑d.
95938. zgọ̑da, f. das Ereignis, die Vorfallenheit, Cig., Jan.; čudna z., das Abenteuer, Cig.; zla z., das Unglück, Cig.
95939. zgọ̑da, adv. = zgodaj, Mur., Cig., C., Mik., Dalm.
95940. zgọ̑daj, adv. frühmorgens, früh; z. vstati; na vse z., in aller Frühe; — frühzeitig, beizeiten; dosti z. sem prišel k veselici.
95941. zgọ̑dba, f. die Begebenheit, die Geschichte, Cig., Jan., Preš., ogr.- Valj. (Rad); čudna z., die Wundergeschichte, Cig.; zgodbe sv. pisma, die biblische Geschichte, Cig., Jan., Ravn.; rodovinske zgodbe, die Familiengeschichte, Cig.
95942. zgọ̑dbica, f. dem. zgodba; eine kleine Begebenheit, das Geschichtchen, Jan., M., Zora.
95943. zgodbopı̑səc, -sca, m. der Geschichtsschreiber, Šol.
95944. zgọ̑dək, -dka, m. das Ereignis, der Vorfall, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
95945. zgọ̑dən, -dna, adj. = zgodnji; danes si z., heute bist du früh aufgestanden o. gekommen, Z., Andr., jvzhŠt.; ( prim. pozen); zgodno sadje, das Frühobst, Z.; zgodȃn, -dnà, Dol.
95946. zgodíšče, n. = zgodek, Ravn.- Valj. (Rad), Npes.-K.
95947. zgodíti, -ím, vb. pf. 1) treffen: v čelo koga z., vzhŠt.- C.; — antreffen: smrt me zgodi, C.; — errathen, C., Prip.- Mik.; — 2) z. se, eintreffen; kar je prerokoval, to se je tudi zgodilo; — geschehen, sich ereignen; nič hudega se ti ne bo zgodilo; nesreča se je zgodila; naj se zgodi, kar koli; kar se ne zgodi, to se ne zve; zgodi se volja tvoja!
95948. zgọ̑dnica, f. = zgodnjica 1), Mur.
95949. zgọ̑dnik, m. = zgodnjik, zgodnjak, M., C.
95950. zgodnják, m. = zgodnjik, Let.
95951. zgọ̑dnjəc, -njəca, m. = zgodnji lan, (zgodnec), Valj. (Rad).
95952. zgọ̑dnji, adj. Früh-, frühzeitig, Cig., Jan., Rez.- C.; zgodnje solnce, die Frühsonne, Cig.; zgodnja maša, die Frühmesse, Cig.; zgodnje žito, sadje, das Frühgetreide, das Frühobst, Cig.
95953. zgọ̑dnjica, f. 1) = zgodnja maša, Jan.; die Mette, Cig.; — 2) = zgodnja črešnja, Cig.
95954. zgọ̑dnjik, m. der die Frühmesse lesende Priester, Cig., C.
95955. zgọ̑dnost, f. die Frühzeitigkeit, Mur., Cig.
95956. zgodopìs, -písa, m. die Geschichtschreibung, die Geschichte, Cig. (T.), C.
95957. zgodopı̑səc, -sca, m. der Geschichtschreiber, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
95958. zgodopísən, -sna, adj. geschichtlich, historisch, Jan., C., nk.
95959. zgodopı̑sje, n. die Geschichtschreibung, Cig., Jan.
95960. zgodoznȃnəc, -nca, m. der Geschichtskenner, Jan.
95961. zgojíti, -ím, vb. pf. auferziehen, Cig., Jan.; — ( nam. vzg-).
95962. zgóla, adv. = zgolj, Levst. (Sl. Spr.).
95963. zgolȃjsati, -am, vb. pf. abschaben, abwetzen, SlN.
95964. zgȏłč, m. = zgovor, die Besprechung: na z. kam iti, C.
95965. zgółčati, -ím, vb. pf. z. si, anfangen zu sprechen, Zora; — z. si, sich besprechen, C.
95966. zgọ̀lj, adv. lediglich, lauter, einzig und allein; zgolj iz sebičnosti kaj storiti; — tudi: zgòlj.
95967. zgọ́ljən, -ljna, adj. lauter: zgoljna nesebičnost, Erj. (Izb. sp.); same zgoljne kosti, SlN.; durchgängig, h. t.- Cig. (T.).
95968. zgolopáłčiti, -pȃłčim, vb. pf. zusammenpfuschen, Glas.
95969. zgoməzljáti, -ȃm, vb. pf. aufwimmeln, Z.; — ( nam. vzg-).
95970. 1. zgomíliti, -ı̑lim, vb. pf. zusammenhäufen, Lašče- Levst. (M.).
95971. 2. zgomíliti, -ı̑lim, vb. pf. herabnehmend anhäufen: z. kaj z voza, Lašče- Levst. (M.).
95972. zgomoljíti, -ím, vb. pf. in Klumpen zusammenbringen, C.
95973. 1. zgòn, zgǫ́na, m. = kraj, kamor se živina zganja, Nov.
95974. 2. zgọ̑n, m., GBrda, jvzhŠt. i. dr., pogl. zvon.
95975. zgoníšče, n. = zgon: ko bi se ljudje ne ženili, svet bi se izpremenil v cigansko zgonišče, LjZv.
95976. 1. zgóniti, -gǫ́nim, vb. pf. durch Treiben zusammenbringen, zusammentreiben, Z., Dol.
95977. 2. zgóniti, -gǫ́nim, vb. pf. aufjagen: divjačino z., Cig.; — ( nam. vzg-).
95978. zgǫ̑nka, f. das Räthsel, ogr.- C.
95979. zgonobíti, -ím, vb. pf. zugrunde richten, Z.
95980. zgòr, -góra, m. der Brand (im Weingarten, beim Getreide), Hal.- C.
95981. zgọ̑r, I. adv. = zgoraj, Cig., Jan.; — II. praep. c. gen. oberhalb: zgor vasi, Levst. (M.).
95982. zgóra, adv. = zgoraj, M., C.; od zgora, von oben herab, ogr.- C.
95983. zgórah, adv. = zgoraj, M., Danj.- Mik.
95984. zgóraj, adv. oberhalb; od zgoraj, von oben; od zgoraj, ( nav. odzgoraj) oberhalb; od z. in od spodaj, oben und unten.
95985. zgọ̑ranji, adj. = zgornji, Mur., ogr.- C.; od zgoranjega konca do zdolanjega, Trub.
95986. zgọ̑rəc, -rca, m. der von oben, von den Bergen wehende Wind, der obere Wind, ( opp. zdolec), Cig., vzhŠt.- Pjk. (Črt.), Valj. (Rad); in gewissen Gegenden: der Ostwind, Prip.- Mik.

   95.387 95.487 95.587 95.687 95.787 95.887 95.987 96.087 96.187 96.287  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani