Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (95.687-95.786)

  1. zdrobtíniti, -ı̑nim, vb. pf. verkrümeln, zerbröseln, Cig.
  2. zdrǫ̑zgalica, f. die Maische, Cig. (T.), C., Vrtov. (Km. k.).
  3. zdrǫ̑zgaličən, -čna, adj. Maisch-, Cig.
  4. zdrozganína, f. der Pantsch, Cig.
  5. zdrǫ̑zgati, -am, vb. pf. zusammenquetschen, maischen, Cig.; z. sadje, jagode, Vrtov. (Km. k., Vin.).
  6. zdrpáliti, -ȃlim, vb. pf. abwetzen, Cig.; zdrpaljena obleka, SlN., Gor.
  7. zdŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. hingleiten, ausgleiten.
  8. zdrúčiti, -drȗčim, vb. pf. = zdruzgniti, C.
  9. zdrȗčkati, -am, vb. pf. = zdruzgati, jvzhŠt.
  10. zdrúščiti, -drȗščim, vb. pf. zerquetschen, zermalmen, Levst. ( LjZv.).
  11. zdrȗzgati, -am, vb. pf. = zdrozgati, zerquetschen, Dol.
  12. zdrúzgniti, -drȗzgnem, vb. pf. quetschend zerdrücken, M., Z.
  13. zdrúziti, -drȗzim, vb. pf. = zdruzgniti, Dol.
  14. zdrúzniti, -drȗznem, vb. pf. = zdruzgniti, zerdrücken, durch einen Druck zerquetschen, Mur., Cig., Jan., Mik., Npes.-Vraz, Zora, Bes., Nov., Št.; z. zrelo sadje, Vrtov. (Km. k.): kamen z., da iz njega voda teče, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.).
  15. zdrúžati, -am, vb. impf. = združevati; občine z. (zusammenlegen), Levst. (Nauk).
  16. zdrȗžba, 1) f. die Vereinigung, die Association, Cig., Jan.; die Fusion, Cig. (T.); die Union, Jan., Navr. (Let.); tri združbe (drei Körperschaften) volijo može v poslansko zbornico, Levst. (Nauk); — 2) m. der Brautführer oder der Führer der Kranzjungfer, vzhŠt.- C.; mladenič naprosi dva svojih najboljših prijateljev, da bi mu bila združbi, to je, strežnika na dan poročevanja, Mursko polje- Pjk. (Črt.).
  17. zdrȗžək, -žka, m. die Vereinigung, C.; — die Versammlung, V.-Cig., C.
  18. zdrúžən, -žna, adj. eig. was sich vereinigen lässt: združno z glavnim podjetjem, vereint mit der Hauptunternehmung, DZ.
  19. zdrȗženəc, -nca, m. der Associierte, Cig.; der Parteigenosse, Cig.; der Bundesgenosse, Cig. (T.), Vod. (Pes.).
  20. zdrúženje, n. die Vereinigung.
  21. zdrȗženka, f. die Zusammenrückung ( gramm.), Let.
  22. zdrȗženost, f. z. pomisli, die Ideenassociation (als Eigenthümlichkeit der Vorstellungen), Cig. (T.).
  23. združíłən, -łna, adj. conjunctiv ( phil.), Cig. (T.).
  24. zdrúžiti, -drȗžim, vb. pf. vereinigen; vso vojsko z. na enem mestu; z združenimi močmi; združen biti s čim, sich an etwas knüpfen, Cig.; z. se, sich vereinigen; — telesno se z., sich begatten, Cig., C.
  25. zdrȗžnica, f. die Innung, Cig., Jan.
  26. zdrúžnost, f. die Cohärenz, Cig.; z. pomisli, die Ideenassociaton (als Fähigkeit der Ideen, vergesellt zu werden), Cig. (T.); — med sabo so v združnosti, sie bilden einen Concretalstatus, DZ.; — die Geselligkeit: tako je zopet združnost in zloščina prišla v mesto, Jurč.
  27. zdŕzati, -dȓzam, -žem, vb. pf. zerschaben, zerkratzen, C.
  28. zdŕzati se, -zam se, vb. impf. ad zdrzniti se, Cig.; — prim. zdrizati se.
  29. zdŕzən, -zna, adj. = drzen, tollkühn, vermessen, Jan.; zdrzno vprašati, Jsvkr.; tapfer, ogr.- C.
  30. zdŕzniti, -dȓznem, vb. pf. ermuthigen, C.; — z. se, sich erdreisten, Jan.; — ( nam. vzd-?).
  31. zdŕzniti se, -dȓznem se, vb. pf. erschaudern, erbeben, Meg., Dict., Cig., Jan., Str., Zv., C., Dol.; Konj se zdrzne, v stran zahrska, Levst. (Zb. sp.); zdrznila se je od strahu, Zv.
  32. zdržȃnje, n. 1) die Aufrechthaltung, Cig.; die Erhaltung; — 2) die Befolgung, die Erfüllung, ogr.- Mik.; — 3) die Enthaltung, Cig.; — ( nam. vzd-).
  33. zdŕžati, -ím, vb. pf. 1) erhalten, Mur.; nicht zugrunde gehen lassen: mene zdržiš zavoljo pobožnosti moje, ogr.- Valj. (Rad); — aushalten: glas z., Cig.; — behaupten: z. pravdo, ogr.- Valj. (Rad); — 2) erfüllen, befolgen: zapoved z., ogr.- Mik.; videl bom, jeli zdržite, kar ste obljubili, ogr.- Valj. (Rad); — 3) z. se, sich enthalten; z. se česa; ne morem se z., da bi ne omenil, ich kann mich nicht enthalten zu erwähnen; — ( nam. vzd-).
  34. zdȓžema, adv. zusammenhängend, ununterbrochen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov., nk., Dol.; z. tekoč kos ceste, eine zusammenhängende Strecke, Levst. (Cest.); hiše stoje z. v vasi, Glas.; z. napajati, continuierlich bewässern, Levst. (Močv.); z. v šolo hoditi, regelmäßig die Schule besuchen, Levst. (Nauk); tujci so z. hodili k njim, Cv.
  35. 1. zdŕžən, -žna, adj. stetig, Cig. (T.); — nachhaltig, Jan. (H.).
  36. 2. zdŕžən, -žna, adj. enthaltsam, zurückhaltend, mäßig, Cig., Jan., M.; — ( nam. vzd-).
  37. zdŕžnost, f. die Enthaltsamkeit, Cig., Jan., Nov.
  38. zdúhəł, -hla, adj. dumpfig (von Mehl, Kastanien); C.; pogl. zaduhel, zatohel.
  39. zdúhniti, -dȗhnem, vb. pf. dumpfig werden (o moki), C.; = prim. zatohniti.
  40. zdumíti, -ím, vb. pf. = zdramiti, zum Bewusstsein bringen, Z., Lašče- Levst. (Rok.); — nam. vzdumiti.
  41. zdúšən, -šna, adj. gewissenhaft, C.; zdušno odgajati, LjZv., Navr. (Let.); — hs.
  42. zdȗška, f. der Zug (beim Trinken), Cig.; na eno zduško izpiti, vzhŠt.- C.
  43. zdúšnost, f. die Gewissenhaftigkeit, Navr. (Kop. sp.).
  44. zdúti, -dújem, vb. pf. aufdunsen machen, aufschwellen lassen: z. slive v sušilnici, Danj. (Posv. p.); z. se, aufdunsen: testo se zduje, C.
  45. zə̀, praep. = z (s): ze vsem, C.
  46. zę́ba, f. der Fink; der Buch- oder Edelfink (fringilla caelebs), Erj. (Z.).
  47. zę́bər, -bra, m. neka trava, C., Notr.; — prim. zebrat.
  48. zę́bica, f. dem. zeba, Jan.
  49. zę̑bji, adj. Finken-, Jan. (H.).
  50. zę̑bkast, adj. kernschälig: z. les, ki se cepi in kala, kadar se suši, jvzhŠt.
  51. 1. zébra, f. = zob pri kolesih in strojih, der Radzahn, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  52. 2. zēbra, f. das Zebra (equus zebra), Erj. (Z.).
  53. zę́brat, m. der Hohlzahn (galeopsis tetrahit), Poh.- Erj. (Torb.).
  54. zę́brna, n. pl. das Zahnfleisch, Ip.- Erj. (Torb.); (zebrne, f. pl., Kras- Mik.; = zebrni, f. pl., Kras- Cig.).
  55. zę́brot, m. = zebrat, C.
  56. zę́bsti, zę́be, vb. impf. frieren: zebe me, es friert mich, es ist mir kalt; v roke, v noge me zebe.
  57. zēbu, m. grbavi vol, der Zebu.
  58. zę̑c, m. = zajec, Mur., Jan., Mik., Rez.- Valj. (Rad), Gor., Celovška ok.
  59. zę̑čič, m. dem. zec, Rez.- Valj. (Rad).
  60. zedı̑mba, f. die Einigung, C., DZ.
  61. zediníšče, n. der Vereinigungspunkt, Cig. (T.).
  62. zedíniti, -ı̑nim, vb. pf. zu einem Einzigen machen, vereinen, Cig., Jan., nk.; v eno piknjo z., concentrieren, Cig. (T.); vereinigen; vse vojake v eno vojsko z., Cig.; — einig machen, einigen, Cig., Jan., nk.; z. se, sich einigen, Cig., Jan., nk.
  63. zedínjati, -am, vb. impf. ad zediniti, nk.
  64. zedı̑njenəc, -nca, m. der Unierte, Cig., Cv.
  65. zedínjenje, n. die Einigung, Cig.
  66. zednáčiti, -ȃčim, vb. pf. = zenačiti, C., nk.
  67. zẹ̑h, m. das Gähnen, Mur.; "zeh gre po ljudeh" se govori, kadar v družbi zvečer drug za drugim začne zevati, Kras- Erj. (Torb.); ima zeh = zeha se mu, Rez.- Baud.
  68. zẹ́halica, f. die Gähnsucht, C.
  69. zẹ́hati, -am, vb. impf. gähnen; vsi so zehali, BlKr.; nav. zeha se mi, ich gähne; vsem se je začelo z.
  70. zə̀hče, -eta, m. menda: der Meißnerapfel, der Maschanzker, Brkini- Erj. (Torb.); prim. zehek.
  71. zə̀hək, -hka, adj. 1) herb: nezrelo ovočje je zehko, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) fade, Vas Krn- Erj. (Torb.); — nam. žolhek.
  72. zẹ́hniti, zẹ̑henm, vb. pf. einmal gähnen, Cig., Jan., Prip.- Mik.; — zehnilo se mi je, ich habe gegähnt, Z.
  73. 1. zę̑ł, -ı̑, f. 1) das nicht holzartige Gewächs, das Kraut; zeli, die Kräuter; ob zelih živeti, Ravn.- Mik.; — 2) coll. das Unkraut, C.; po vinogradu raste visoka in gosta zel, Svet. (Rok.), jvzhŠt.; — das Kräuterich (von Erdäpfeln, Rüben, Möhren u. dgl.), Mur., C.; — 3) krčne zeli, die Hartheuarten, Cig. (T.); navadna krčna z., das durchgebohrte Johanniskraut oder das gemeine Hartheu (hypericum perforatum), Tuš. (R.); grintova z., der Hederich (erysinum), Jan.; kosmata z., das Wollkraut (verbascum), Cig.; — črna z., der Beifuß (artemisia), C.; tudi: die Braunwurz (scrophularia nodosa), Josch; kravja z., der Leindotter (camelina), C.; kozja z., die Geißraute (galega officinalis) C.; prisadna z., das Kreuzkraut (senecio vulgaris), Tuš. (R.).
  74. 2. zèł, zę̑li, f. die Bosheit, Valj. (Rad).
  75. (zə̀ł), zlà, adj. böse, arg, schlimm, übel, Mur., Cig., Jan., C.; ob zlem ali okornem človeku, Krelj; zla volja = slaba volja, die Verstimmung, Cig. (T.); za zlo vzeti, übel nehmen (po nem.); to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, M., C.; zlo, das Übel: reši nas od zlega; — zlo jabolko, ein unreifer Apfel, Dol.- Cv.; po zlu iti, zugrunde gehen, verloren gehen, Kras, Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); po zlu gre, Dalm.; ako li vse to, kar imam, po zlu pojde, saj ne moje, Kast.; (po zlem iti, BlKr.- M., C.); zdaj so vse tiste urice po zlu, (sind dahin), Jurč.; po zlu deti (dati), zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu rabiti, missbrauchen, Levst. (Nauk); (pravilneje je menda: po zlo ali: pod zlo); v zlo iti, zugrunde gehen, C.; = pod zlo iti, Cig., Jan.; pridelki pridejo pod zlo, če se prav ne hranijo, Vrtov. (Km. k.).
  76. zelár, -rja, m. der Inwohner, Habd.- Mik.; — prim. želar.
  77. zelę̑n, m. neka trta, Vrtov. (Vin.), Rihenberk- Erj. (Torb.).
  78. zelę̑n, f. das Grün, Cig. (T.); temna z. jelovih vej, SlN.; temna z. pogorskih trav, Zv.
  79. zelèn, -éna, adj. grün; drevje je že zeleno; zelena klaja, grünes, frisches Futter; zeleno sadje, grünes, unreifes Obst; zeleni sir, der Kräuterkäse, Cig.; ves z. je v obraz, er sieht grün und gelb aus, Cig.; z. konj, ein Schimmel, Rib.- M.; z. pes = ein unmögliches Ding, Cig.; — tudi: zélen, -éna.
  80. zę̑łən, -łna, adj. Pflanzen-: zelna bolha, der Pflanzenfloh, Cig.; — krautartig, Cig.; — Kohl-, Kopfkohl-: zelna salata, der Krautsalat, Cig.; zelna uš, die Kohlblattlaus, Cig.
  81. 1. zeléna, f. kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  82. 2. zę̑lena, f. der Sellerie (apium graveolens), Cig., Jan., M., Tuš. (R.), Gor., Tolm.
  83. zelę́nčəc, -čca, m. neka trta, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); grüner Sylvaner, Trumm.
  84. zelę́nčək, -čka, m. dem. zelenec; 1) die grüne Eidechse, M.; — 2) der Grünling (loxia chloris), Cig., Frey. (F.); — (der Zeisig, C.).
  85. zelę́nəc, -nca, m. 1) der Grünrock (človek z zelenim plaščem), Cig.; — der Teufel, ZgD., Slc.; — 2) der Schimmel (konj), Kr.- M.; — der Grünling (loxia chloris), Cig., Jan., C., Frey. (F.); — die grüne Eidechse (lacerta viridis), Dict., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Frey. (F.), Erj. (Z.), Dol.; kogar je kača pičila, ta se zelenca boji, Notr.; — 3) das Leinkraut (linaria vulgaris), Cig.; — neki hrast, ki zelen ostane črez zimo, Ljubljanska ok.; — 4) der Chlorit, Erj. (Min.); — neka vrsta apnenca (trd kamen, ki rabi za bruse), Vrtov. (Km. k.); der Dolomit, Frey. (Rok.); — das Chlor, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
  86. zelę́nək, -nka, m. eine Art Schwamm, C.
  87. zelenẹ́ti, -ím, vb. impf. grün werden, grünen; drevje zeleni.
  88. zeleníca, f. 1) ein grünbewachsener Platz in einer felsigen Gegend, Gor.- M.; die Oase: z. v puščavi, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) grüne Erde, Cig.; — 3) der Grünspan, Cig. (T.), DZ., Levst. (Beč.); = kotlovinska z., Jan., Vrt.; — 4) die Grünsucht, Cig.; — 5) der Buchsbaum, C.
  89. zeleníčən, -čna, adj. buchsbäumen, Cig.
  90. zelenı̑čje, n. das Grünzeug, das Gemüse, Cig., C., Levst. (Pril.).
  91. zeleník, m. neka vinska trta, SlGor.- Erj. (Torb.).
  92. zeleníka, f. 1) neka vinska trta, Rihenberk, Dol.- Erj. (Torb.), Št.; — der Grünhainer, Trumm.; der Hainer, Vrtov. (Vin.); — tudi: vino od te trte; — 2) neko jabolko, Ip., Brkini- Erj. (Torb.); — 3) immergrüner Buchsbaum (buxus sempervirens), Cig., Jan., Tuš. (R.), Vrt.; — 4) unreifes Obst, Lašče- Levst. (M.); — 5) ein blasser junger Mensch, Lašče- Levst. (M.).
  93. zelenílọ, n. das Grün, Cig., Jan., Cig. (T.); krasno z. po dolini, Erj. (Izb. sp.); — listno z., das Blattgrün, das Chlorophyll, Tuš. (B.), Sen. (Fiz.).
  94. zelenína, f. das Grün, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — Grünes, Mur.; die grünen Gewächse: vsa zelenina bo prešla, Škrinj.; besonders: grüne Ware, Gartengewächse, das grüne Gemüse, Cig., Jan., DZ., Vrtov. (Vin.), nk.
  95. zelenı̑nar, -rja, m. der Grünhändler, Cig.
  96. zeleníti, -ím, vb. impf. grün machen, Cig., Jan.; z. se = zeleneti; drevje se zelení; grün werden ( z. B. vor Zorn): neverniki se zelene kakor trava, Dalm.
  97. zelenjáča, f. 1) die Grünerde, Erj. (Min.); — 2) neko zeleno jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
  98. zelenják, m. 1) der Grünspecht (picus viridis), Frey. (F.); — 2) neka vinska trta, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); debeli z., großer Grünhainer, Trumm.; drobni z., kleiner Grünhainer, Trumm.; črni z., blauer Kölner, Trumm.; — 3) der Grünstein, Cig. (T.), C.; — 4) ein kurz dauernder Regen im Frühjahr, jvzhŠt.
  99. zelénje, n. das Grüne, Jan.; pos. osmukano listje in vršiči: zelenje brati za živino, Dol.; grünes Gemüse, das Grünzeug, Mur., Cig., Jan.; — tudi: zelenjè; (zelenję́, Cv.).
  100. zelę́nka, f. 1) die Mandelkrähe (coracias garrula), Cig.; — 2) neka ribica v Savi, Zidani Most- Erj. (Torb.); — 3) neko jabolko, Ponikve, Maribor- Erj. (Torb.); — neka hruška, C.; — drobna, okrogla, zelenkasta in sladka smokva, Solkan- Erj. (Torb.).

   95.187 95.287 95.387 95.487 95.587 95.687 95.787 95.887 95.987 96.087  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA