Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (1.601-1.700)

  1. vı̑trnjak, m. = vitrnik 2), C.
  2. vitúha, f. etwas Gewundenes, C.
  3. vı̑tva, f. die Flechtruthe, Šenpas- Erj. (Torb.).
  4. vı̑tvarica, f. vrba vitvarica, od katere se režejo vitve, Šenpas- Erj. (Torb.).
  5. víva, f. = trta ali gož, ki veže gredelj in kolca, Tolm.- Erj. (Torb.).
  6. vívanica, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  7. vívanka, f. = vivanica, C.
  8. vı̑včək, -čka, m. dem. 1. vivek; das Garnwindhölzchen: z vivčkom se navija nit na klobček, Burg. (Rok.), Ig (Dol.).
  9. 1. vı̑vək, -vka, m. = vivček, Z.
  10. 2. vı̑vək, -vka, m. der Kiebitz (vanellus cristatus), Cig., Ravn.- M., Erj. (Ž.).
  11. vívən, -vna, adj. biegsam, Jan.- Cig., M.
  12. vı̑vnik, m. = zveženj, ki se nosi na cvetno nedeljo v cerkev, Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  13. vivọ̑da, f. neko jabolko, C.
  14. vivodínja, f. neko rdeče jabolko, Konjice ( Št.)- Pjk. (Črt.).
  15. vivodníca, f. = vivodinja, Valj. (Rad).
  16. vívola, f. neko jabolko, C.
  17. vívolica, f. = vivola, Mur., Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  18. víza, f. der Hausen (accipenser huso), Guts.- Cig., Jan., Mur., Mik., Erj. (Ž.).
  19. vı̑zbəc, -zbəca, m. die Zippammer, der Kripper (emberiza cia), Cig., Frey. (F.).
  20. vízena, f., Frey. (F.), pogl. viza.
  21. vizína, f. = vizovina, Dict., Hip. (Orb.).
  22. vizīta, f. obisk, poset, die Visite.
  23. vizītən, -tna, adj. Visiten-.
  24. vizītnica, f. die Visitkarte, nk.
  25. vı̑zji, adj. Hausen-, Cig., Jan.; v. mehur, die Hausenblase, Cig., Jan.; ( prim. ribji klej).
  26. vīzmut, m. = bizmut, der Wismut.
  27. vízovina, f. das Hausenfleisch, Mur., Jan.
  28. viž, nam. vidiš: viž ga! = ali ga vidiš? tudi: = glej ga!
  29. vı̑ža, f. 1) = način, die Weise; — 2) die Sangweise, die Melodie; — iz nem. Weise.
  30. vížale, f. pl. Stelzen, Kr.- Valj. (Rad).
  31. vı̑žati, -am, vb. impf. = voditi, ravnati; — iz nem. weisen.
  32. vížəł, -žla, m. der Spürhund (canis sagax), Habd., C., Erj. (Ž.).
  33. vížle, -eta, n. dem. vižel, C.
  34. vjẹ̑mati, -am, vb. impf., pogl. ujemati.
  35. vję̑r, -ı̑, f. = 2. vir, Mur., V.-Cig., Jan., Met.
  36. vjẹ́sti se, vjẹ́m se, vb. pf. sich hineinfressen.
  37. vję́ti, vjámem, vb. pf., pogl. ujeti.
  38. vkápati, -kȃpam, -pljem, vb. impf. eintröpfeln, Jan.
  39. vkapljáti, -ȃm, vb. pf. eintröpfeln, Cig.
  40. vkapljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad vkapljati, Jan.
  41. vkę́riti se, -kę̑rim se, vb. pf., Str., pogl. ukeriti se.
  42. vklàd, -kláda, m. die Einlegung, die Einlage, der Einsatz (in eine Casse), Cig.
  43. vklȃd, f. = vklada 1), Jan.
  44. vklȃda, f. 1) die Ladung ( z. B. des Schiffes), Cig.; metali so vklado v morje, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) die Grundmauer, der Grund, C., M.
  45. vkladáč, m. človek, ki vklada, der Einlader, Cig.
  46. vkladalíšče, n. prostor, kjer se kaj vklada, der Einladeplatz, DZ.; ( das Magazin, Levst. [Nauk]).
  47. vkladȃłnik, m. die Baumruthe, welche in die Fuge des Garnbaumes passt, um das Ende der Kettenfäden daran zu befestigen, Cig.
  48. vklȃdati, -am, vb. impf. 1) hineinlegen; hineinladen, laden; — 2) den Grund legen, C.
  49. vklȃdək, -dka, m. die Einlage, das Zwischenstück, Jan. (H.).
  50. vklȃdən, -dna, adj. vkladni kamen, der Grundstein, C., ZgD.; — prim. vklada 2).
  51. vkláditi, -im, vb. pf. = v klado dejati, in den Stock spannen, C.; — prim. klada 3).
  52. vkléniti, vklę́nem, vb. pf. v. koga, jemandem Ketten, Fesseln anlegen, ihn einfesseln; vklenjenega so peljali, gnali v mesto; — v. vola v jarem, den Ochsen in das Joch spannen.
  53. vklę́njenəc, -nca, m. der Gefesselte, Cig., C.
  54. vklẹ́pati, -klẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad vkleniti.
  55. vklę̑pe, f. pl. die Fesseln, Cig.
  56. vklę̑pnica, f. die Fessel: ročna v., Cv.
  57. vklę̑pnik, m. die Fessel, Jan.; na levi roki so mu viseli ostanki železnega vklepnika, Jurč.
  58. vkljùb, adv. et praep. c. dat. zum Trotze, trotz; komu vkljub delati; vkljub vsem storjenim obljubam.
  59. vkljúbən, -bna, adj. trotzig, Cig., Jan., C.
  60. vkljubljìv, adj. trotzig, Cig.
  61. vkljúbnost, f. der Trotz, Cig.
  62. vknjı̑žba, f. die bücherliche Eintragung, die Intabulation, Cig., Jan., nk.
  63. vknjíženje, n. = vknjižba, nk.
  64. vknjiževáti, -ȗjem, vb. impf. ad vknjižiti; ins Buch eintragen, intabulieren, Cig., Jan., nk.
  65. vknjiževȃvəc, -vca, m. = kdor vknjižuje: der Ingrossator, Jan.
  66. vknjížiti, -knjı̑žim, vb. pf. in das Buch eintragen, verbuchen, intabulieren, Cig., Jan., nk.
  67. vknjižljìv, -íva, adj. = za vknjižbo pripraven, intabulationsfähig, Cig., Jan.
  68. vknjižnína, f. die Intabulationstaxe, Cig., Jan.
  69. vkóniti, -kǫ́nim, vb. pf. hineinstecken (von spitzigen Dingen), M.
  70. vkòp, -kópa, m. die Eingrabung, Jan. (H.).
  71. vkópati, -kǫ́pljem, -páti, -ȃm, vb. pf. hineingraben, eingrabend befestigen: hiša ni dobro vkopana, das Haus hat keinen Grund, Cig.; stoji, kakor bi mu bile noge vkopane, er steht wie gebannt, Cig.
  72. vkopčáti, -ȃm, vb. pf. einhäkeln, einhefteln, Cig.
  73. vkorę̑d, adv. wann? C.
  74. vkotáti, -ȃm, vb. pf. hineinwälzen, M.
  75. vkováti, -kújem, vb. pf. in Fesseln schmieden, einschmieden: v. tatu, Cig.; — v zlato, srebro v., in Gold, Silber einfassen, Cig., Jan., nk.
  76. vkrę̑bər, adv. bergauf.
  77. vkrę̑brica, f. der Abhang, Jan. (H.).
  78. vkríž, adv. = v križ, vzkriž, navzkriž.
  79. vkrížən, -žna, adj. = navzkrižen, Jan. (H.).
  80. vkŕpati, -pam, -pljem, vb. pf. einflicken, Cig., Jan.
  81. vkúhati, -kȗham, vb. pf. kochend einmachen: sadje v., Obst einmachen, Cig.
  82. vkùp, adv. zusammen; v. dejati; v. potovati; vsi v., alle insgesammt; vse v., alles miteinander.
  83. vkȗpe, adv. ( t. j. v kupe) = vkup, zusammen, Trub., Dalm., Krelj, nk.; v. letati, Notr.
  84. vkȗpej, adv. = vkupe.
  85. vkȗpək, -pka, m. der Complex ( z. B. von Gütern), C.
  86. vkúpən, -pna, adj. gemeinschaftlich, Cig. (T.), nk.; vkupno blago, das Gemeingut, Cig.; — Gesammt-: vkupna vrednost, der Gesammtwert, DZ.; vkupni učinek, die Gesammtwirkung, Cig.
  87. vkupər, adv. = vkupe, vkup, vzhŠt., ogr.- C.
  88. vkúpnost, f. die Gemeinsamkeit, die Gemeinschaft, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — die Gesammtheit, DZ.
  89. vkȗs, m. der Geschmack, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — stsl., rus.
  90. vkúsən, -sna, adj. 1) schmackhaft, Cig., Jan., nk.; — 2) geschmackvoll, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  91. vkúsiti, -kȗsim, vb. pf. kosten, Mur.; ne ništer vkusil, Krelj; ne bo vekoma smrti vkusil, Dalm.; — prim. stsl. vъkusiti (in: ukusiti), kosten.
  92. vláča, f. die Schleife, DZ.; — vlače, f. pl. ein kleiner, plumper Schlitten, Lasten darauf fortzuschaffen, Notr.- Cig.
  93. vlačȃj, m. eine kleine Fuhre o. Wagenladung: v. sena, SlGor.- C.
  94. vlačár, -rja, m. der Egger, Mur.
  95. vlačə̀k, -čkà, m. ein Handwagen, Notr.
  96. vláčən, -čna, adj. 1) elastisch, Cig., Jan., C.; vlačen les, Vrtov. (Km. k.), Podkrnci- Erj. (Torb.); zähe, Mur., C., Lašče, Ponikve- Erj. (Torb.), Rib.- Svet. (Rok.); vlačna zemlja, C.; — 2) dehnbar, Cig., Jan.; kotlovina je vlačna, še bolj pa kositer, Vrtov. (Km. k.).
  97. vláčenica, f. 1) = grebenica, grobanica, der Absenker beim Weinstock, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) studenec na vlačenico, der Ziehbrunnen, C.; — 3) (ladja) vlačenica, das Schleppschiff, DZ.; — 4) = brana, Danj. (Posv. p.).
  98. vláčenje, n. 1) das Schleppen, das Ziehen; — 2) das Eggen.
  99. vláčica, f. dem. vlača; die Schleife, Jan.; — nav. pl. vlačice, = prednja vozna prema, na kateri se les s hribov vlači, C.; — der Schleppschlitten, C., Z.
  100. vlačìč, -íča, m. = kdor hlode vlači, Gor.- DSv.

   1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA