Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

tik (301-400)


  1. denarjeslǫ̑vje, n. die Numismatik, Cig.; — prim. penezoslovje.
  2. dẹ́ti, * I. -dẹ̑m, vb. pf. 1) stellen, legen: kam si del? nimam kam deti, to je bilo sem deveno, Dol.- Levst. (Zb. sp.); — 2) vb. impf. thun: dobro mi je delo, das that mir wohl, Cig.; to mi je težko delo, Dol.- Levst. (Zb. sp.); — 3) sagen, Notr.- Levst. (Zb. sp.); del bi = rekel bi, Jurč.; prim. dejati; — II. denem, vb. pf. legen, stellen, thun, Cig., Jan., Mik., Dol.; v žep deti, in den Sack stecken, Cig.; mater so v zemljo deli, C.; pod ključ d., einsperren, Cig.; ob službo d., cassieren, Cig.; kam se hočem deti? wohin soll ich mich wenden? Pohl. (Km.); kam se deti? wohin sich wenden? Vrt.; d. se v jok, zu weinen anfangen, Koborid- Erj. (Torb.); — po zlu d., zu grunde richten, Habd., Mik.; v nič d., herabwürdigen, Jan.; na laž d., der Lüge beschuldigen, Z.
  3. dobrọ̑ta, f. 1) die Güte, die gute Qualität, die Trefflichkeit; mlečna d., Nov.; imeti to posebno dobroto, diesen Vorzug haben, Cig.; srednje dobrote, ziemlich gut, Cig.; — 2) die Herzensgüte: sama d. ga je, er ist die Güte selbst; z dobroto pri njem nič ne opraviš, mit Güte richtet man bei ihm nichts aus; dobrota je sirota, t. j. kdor je drugim predober, njemu se dostikrat samemu slabo godi, Npreg.; — za dobroto, als Provision, Dol.; — 3) etwas Gutes: = das Wohl, V.-Cig.; — das Glück: ali misliš, da je to taka dobrota, biti za župana? jvzhŠt.; das Gut, Kast.; dobrot vam bodi! Met.; vse dobrote komu moliti, jemandem alles Gute wünschen, Krelj; posvetne dobrote, die Erdengüter, C.; imeti vse zemeljske dobrote, LjZv.; der Vortheil, Cig.; obče bolnice uživajo to dobroto, da ... Levst. (Nauk); tudi to ima svojo dobroto, auch dies hat sein Gutes, Levst. (Beč.); — die Wohlthat; dobrote, ki smo jih od Boga prejeli; marsikako dobroto mi je storil (izkazal), er hat mir so manche Wohlthat erwiesen; živeti na dobroti, von den Wohlthaten anderer leben, Levst. (Zb. sp.); — eine gute Sache: na mizo natovoriti vsakovrstnih dobrot, LjZv.
  4. dobrovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) gutwillig, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan.; — bereitwillig: kdo je dobrovoljen sam od sebe svojo roko danes Gospodu napolniti? Dalm.; — 2) freiwillig, Meg., Mur., Cig., Jan.; dobrovoljni dar ("ofer"), Dalm.; — 3) gut gelaunt, fröhlich, lustig, Cig., Jan., Šol., M.; krčme, polne dobrovoljnih gostov, Erj. (Izb. sp.).
  5. donẹ́ti, -ím, vb. impf. hallend tönen, dröhnen, Mur., Cig., Jan., C., Met., Mik., Kos., nk.; ( Levstik meni, da je ta beseda tujka; prim. LjZv. I. 572.).
  6. državopìs, -písa, m. die Statistik, Jan., Cig. (T.), C.
  7. dualīzəm, -zma, m. dvojnost (v verstvu, politiki i. dr.), der Dualismus.
  8. dȗtka, f. das Dütchen, die Spielmarke, (dutika) Cig., Jan.; — iz nem.
  9. elēktrika, f. die Elektricität (als Materie), Cig., Jan., Cig. (T.); e. vzbujena z dotikanjem (po dotiku), Berührungselektricität, e. vzbujena z drgnjenjem, Reibungselektricität, e. vzbujena s toploto, Thermoelektricität, razdelbna e., die Vertheilungselektricität, Cig. (T.).
  10. estētičən, -čna, adj. k estetiki spadajoč, aesthetisch, Cig. (T.), nk.
  11. gāla, f. die festliche etikettenmäßige Kleidung, die Gala, die Galauniform, nk.
  12. galvanīzəm, -zma, m. z dotikanjem zbujena elektrika, der Galvanismus.
  13. gozdǫ́vən, -vna, adj. Forst-: gozdovna statistika, die Forststatistik, Cig. (T.); gozdovno upravstvo, die Forstverwaltung, DZ.
  14. hermenēvtičən, -čna, adj. k hermenevtiki spadajoč, hermeneutisch, Jan.
  15. hidrāvlika, f. nauk o vodni sili, die Hydraulik, deli se v nauk o ravnotežju vode, o vodnem tlaku (hidrostatiko) in nauk o sili tekoče vode (hidrodinamiko).
  16. hladnokȓvnik, m. der Kaltblütige, der Phlegmatiker, Cig., Jan.
  17. hudobávljati, -am, vb. impf. Böses thun, Jan., M. (morda nap. impf. ad hudobiti?).
  18. imẹ́ti, imȃm, z nikalnico: ne imeti, nẹ́mam, nímam, (nẹ̑mam, Dol.), vb. impf. 1) haben; i. veliko denarja, veliko otrok itd.; na sebi i. kako oblačilo; pri sebi i. kako orožje; i. otroka, ein Kind geboren haben; i. mlade, Junge geworfen haben; konje, pse i., Pferde, Hunde halten; i. deset let, zehn Jahre alt sein; kako bolezen i., mit einer Krankheit behaftet sein; v sebi i., enthalten; poglejmo, kaj sleherna postava v sebi ima, Škrinj.- Valj. (Rad); (vsebina je), kar ima kaka stvar v sebi, Levst. (Nauk); to nima nič v sebi, das hat keine Bedeutung; na skrbi i. kaj, für etwas zu sorgen haben; i. vojsko, prepir, znanje, ljubezen s kom, mit jemandem Krieg führen, einen Streit, eine Bekanntschaft, ein Liebesverhältnis mit jemandem haben; i. delo pri čem, bei etwas beschäftigt sein, DZ.; — 2) i. za —, für etwas halten; za poštenjaka i. koga, za resnico kaj i.; — 3) abhalten: opravilo (cerkveno) i., die Andacht abhalten; pridigo, govor i., eine Predigt, Rede halten; račun i. s kom, mit jemandem eine Abrechnung vornehmen; — 4) behandeln: dobro, hudo, ostro i. koga, jemanden gut, übel, strenge behandeln; imel je dečka skoraj kakor svojega, Jurč.; v strahu imeti, in Zucht halten; za norca i., zum Narren haben ( germ.); rad i. koga, gerne haben ( germ.); — 5) ergriffen haben: žeja me ima, bolezen me hudo ima; hudo me ima, da bi ..., ich habe ein heftiges Verlangen, Levst. (Zb. sp.); — 6) z inf. haben (po nem.); njemu se imam zahvaliti, ihm habe ich es zu verdanken; imam še veliko tirjati, ich habe noch viele ausständige Forderungen; kaj imaš tu opraviti? z zvezdami na nebu ima on ukazovati, Ravn.; tega se imamo držati, daran haben wir uns zu halten; — haben = sollen ( germ.): jutri ima priti, morgen soll er kommen; tvoje srce ima moje zapovedi ohraniti, Škrinj.- Valj. (Rad); imel bi pridnejši biti, du solltest braver sein; pri vas nima tako biti, bei euch soll es nicht so sein, Jap.- Valj. (Rad); ti mu nemaš nič očitati, du sollst ihm nichts vorwerfen, Met.- Mik.; — 7) können: imaš mi li posoditi dva goldinarja? kannst du mir zwei Gulden leihen? ti mu nemaš kaj očitati, du kannst ihm nichts vorwerfen, Met.- Mik.; jaz ti nemam kaj povedati, ich kann dir nichts sagen, ich habe dir nichts zu sagen; — 8) i. se, sich gehaben, sich befinden: dobro se imej, gehab' dich wohl! kako se kaj imaš? wie geht es dir? — im Verhältnisse stehen: ima se višava proti širjavi kakor ..., es verhält sich die Höhe zur Breite wie ..., Cig.; — 9) z inf. = fut.: imate spoznati, imaš imenovati, imajo te na rokah nositi, imate piti = spoznali boste, imenoval boš, itd., Trub., Krelj, Dalm., Stapl.- Mik. (V. Gr. III. 176.).
  19. interpolácija, f. podtikanje nepristnih besed v rokopisu, die Interpolation (eines Manuscriptes), Cig. (T.).
  20. istanje, f. pl. = isteje, C.; ([v] "istajneh", Breznik, Večna pratika 1789, 71.).
  21. íti, grę́m, ( tudi: grèm), grę́dem, ídem, imprt. pójdi, ídi, part. praes. gredę́, gredǫ́č, (idę́, idǫ́č, Levst. [Sl. Spr.], C.); pf. šə̀ł sə̀m, fut. šə̀ł bǫ́m, pọ́jdem, vb. impf. 1) gehen; kam greš? zdaj gredo, jetzt kommen sie; i. svojo pot, seines Weges gehen; za kom i., jemandem folgen, nachgehen; i. po kaj, etwas holen, abholen; na, nad koga i., auf jemanden losgehen; z vojsko na (nad) koga i., jemanden bekriegen; za pogrebom i., an einem Leichenzug theilnehmen; s procesijo i., eine Procession halten; tudi: an der Procession theilnehmen; na vojsko i., in den Krieg ziehen; i. na tuje, po svetu, in die Fremde, in die weite Welt ziehen; i. v vojake, unter die Soldaten gehen; i. po opravkih, den Geschäften nachgehen; i. na semenj, zu Markte gehen; i. na božjo pot, eine Wallfahrt thun; i. na izprehod, spazieren gehen; i. na delo, an die Arbeit gehen; na ladjo i., sich einschiffen, Cig., Jan.; i. na morje, unter Segel gehen, Cig.; s supinom: i. spat; i. na potok prat; i. plenit, auf Beute ausgehen; na to gre, da ..., er strebt darnach, ..., vzhŠt.- C.; — sich bewegen: i. v kolobar, sich im Kreise bewegen, sich drehen; solnce gre za goro, die Sonne geht unter; i. rakovo pot, zurückgehen, im Verfall begriffen sein, Rückschritte machen; — dež, sneg, toča gre, es regnet, schneit, hagelt; tanek piš gre po smrečju, LjZv.; — lahko gre od njega, er hat einen leichten Stuhlgang, Cig., C., jvzhŠt.; — jesti, piti mi ne gre, es schmeckt mir nicht; vino gre v glavo, der Wein nimmt den Kopf ein, Cig.; bolezen gre po ljudeh, die Krankheit grassiert unter den Leuten, Jan. (H.); od njega ne gre dober glas, er steht in keinem guten Rufe, Cig.; — 2) gebracht werden, fortgeschafft werden, abgehen; pritožba gre k okrajnemu glavarstvu, die Beschwerde wird an die Bezirkshauptmannschaft gerichtet, Levst. (Nauk); mnogo žita gre iz dežele, viel Getreide wird exportiert, Cig.; ta denar več ne gre, dieses Geld hat keinen Cours mehr, Cig., Dol.- Levst.; to blago ne gre več, dieser Artikel ist außer Cours, Cig.; ne gre v prodaj, wird nicht leicht angebracht, jvzhŠt.; blago gre izpod rok, geht ab; To, bratec, med učene gre lingviste, Preš.; — in einen Zustand versetzt werden: i. v šibre, in Trümmer gehen; pod zlo, po zlu i., verderben, zugrunde gehen; tako preveč v izgubo gre, es geht auf diese Art zu viel verloren, Cig.; denarji gredo na malo, das Geld nimmt ab, Cig.; — verbraucht werden: vse je šlo, alles ist daraufgegangen, alles ist verthan; v to zidanje je šlo mnogo lesa, dieser Bau hat viel Holz gebraucht; — ne bo šlo vse v to posodo, dieses Gefäß wird nicht alles fassen; — vonstatten gehen: izpod (od) rok i.; delo mu gre od rok, er arbeitet flink; ne gre, pa je, kurzum, es geht nicht, Cig.; če bo šlo po sreči, wenn es gut geht; — 3) sich entwickeln; iti v veje, sich ästen, Cig.; i. v perje, ins Kraut wachsen; solata gre v glave, häuptelt sich; — 4) sich handeln; iti za kaj: ide za to, da izvršimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.); ne gre mi za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen, Cig.; za glavo mu gre, es geht ihm ums Leben; gre komu ob glavo, Ravn.- Mik.; ob život, Dalm.; — ali ti gre ob pamet? bist du toll? Cig.; na jok mi gre, es ist mir so weinerlich, Cig.; — 5) sich geziemen; Ti se pa v jutro lepo napravi, Kakor vsaki nevesti gre, Npes.-K.; tako ne gre, so geht es nicht an; kakor gre, wie es sich ziemt; ženi na ljubo gre nekaj žrtvovati, Jurč.; okregati jih je šlo, sie hätten getadelt werden sollen, Ravn.- Mik.; gebüren: vsakemu gre toliko; njemu gre čast; Brešno, ki popotnim gre, Npes.-K.; olajšila, idoča potujočim vojakom, DZ.; mož, ki mu gre vera, Levst. (Zb. sp.); — gehören: to ne gre vmes, Cig.; še nekaj naukov gre sem, Ravn.; semkaj gredoč, hieher gehörig, DZ.; — 6) glagol "iti" se izpušča: ide k pastirjem, a oni nad njega, Mik.; ne dajo mu v hišo.
  22. izkúšenəc, -nca, m. der Erfahrene, Jan. (H.); der etwas erprobt, an sich erfahren hat: Izkušenci povsod mi bodo Verjeli bridko to usodo, Levst. (Zb. sp.); der Empiriker, der Practiker, Cig.
  23. jábołkọ, n. 1) der Apfel; dekle, lepo kakor j., C.; — 2) jabolku podoben sad: margranovo j., der Granatapfel, Dalm.; kraljevsko j., die Ananas, Cig.; — zlata jabolka, Goldäpfel (aurantiaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.); zlato j., die Orange, V.-Cig.; — zlato j., die Türkenbundlilie (lilium martagon), Cig., Nov.- C.; — rajsko j., der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.), DZ.; volčje j., das Saubrot (cyclamen europaeum), Cig.; — krompirjevo j., die Beere des Erdäpfelkrautes, Cig.; — hrastovo j., der große Gallapfel, C.; — 3) "v jabolko" pobirati, dajati, t. j. pri svatovščinah za nevesto darove pobirati, dajati, Cig., Npes.-K.; — tudi za novo leto pobirajo "z jabolko" denar, katerega darovalci zatikajo v jabolko, Tolm.; — 4) apfelähnliche Knorpel- und Knochenbildungen: der Kehlkopf, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — Adamovo j., der Adamsapfel, M.; — j. na kolenu, die Kniescheibe, Cig.; — das Haupt des Arm- und Schenkelbeines, Cig.; — 5) der Knopf an der Spitze des Thurmes; — 6) das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.); — 7) der Läufer an der Schnellwage, das runde Laufgewicht, Cig. (T.).
  24. jádrọ, n. 1) das Segel, Meg.- Mik., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; jadra na jarbol natikati, Dalm.; jadra po vetru sukati, brassen, Cig.; = jadro po vetru napeti, C.; Le jadra spet napnimo! Preš.; — die Fahne, (vexillum, bot.), Tuš. (B.); — 2) eine Art Vorhang, Trub.- M.; — 3) der Busen eines Jägergarnes, Cig.; — 4) die Wamme, V.-Cig.; — 5) der Wulst an einem Siebe, V.-Cig.
  25. jārbol, m. der Mastbaum: jadra na jarbol natikati, Dalm.; prim. furl. arbul.
  26. jarmìč, -íča, m. dem. jarm; das Einzeljoch für einen Ochsen, Dol.; pos. les, v katerega se kamba vtika, Notr.
  27. jẹ̑dka, f. 1) die Esserin, Z.; — die Kostgängerin, Cig.; — 2) starker Appetit, C.; šalivo: nima jetike, ampak jedko ima (= rad jé), jvzhŠt.
  28. jezikoslǫ̑vje, n. die Sprachforschung, die Linguistik, Cig., Jan., nk.
  29. kȃjsikrat, adv. = dostikrat, Bes.
  30. kànt, kánta, m. der Bankerott, Mur., Cig., Jan.; na k. priti, bankerott werden, fallieren; ( pogl. klič); k. napovedati, den Concurs eröffnen, Jan.; prim. nem. der Gant = die Auction; iz srlat. inquantus, it. incanto od lat.: quanti? za koliko? C.
  31. katehētičən, -čna, adj. h katehetiki spadajoč, katechetisch, Jan. (H.).
  32. kipotvǫ̑rstvọ, n. die Bildhauerei, Zora; die Plastik, Jan.
  33. kiraš, m. = korež, pretikač, der Fortstecknagel am Pfluge, Cig.
  34. klamotę́riti, -ę̑rim, vb. impf. 1) taumelnd, wackelnd einhergehen (wie ein Trunkener oder Halbschlafender), Dict., Cig., C.; tako se grozno spotika, klamoteri (klamat-) ino pada, Krelj; — 2) herumschwärmen, herumstreichen, C., vzhŠt.; — 3) sich albern benehmen, Dict., Cig.; sich ungebürlich geberden, C.
  35. kobílica, f. dem. kobila; 1) das Stütchen; — 2) die Heuschrecke; zelena k., die grüne Laubheuschrecke oder das grüne Heupferdchen (locusta viridissima), Erj. (Ž.); k. selka, die Zug- oder Wanderheuschrecke (acridium migratorium), Erj. (Ž.), = k. selivka, Cig.; — k. ropotulja, die Klapperheuschrecke, Cig.; — 3) = kobila, der Holzbock, Cig.; — der Dengelstuhl, Cig.; — stol, na katerem stoji žehtnjak, Dol.; — 4) der Saitensteg, der Geigensattel, Mur., Cig., Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), C., Dol.; — 5) das Spinnwirbelhäkchen, SlGor.- C., Vrt., Dol.; pretikati kobilico na perotih, Jurč.; — 6) der Heftelhaken, Cig., Jan., C.; — 7) der oberste (meist lederne) Theil der Peitsche, Mur.; — der erste Ansatz beim Netzgeflecht, Z.; — 8) das Gabelbein ( zool., furcula), Cig. (T.); — der Astwinkel, Šol.; — die Scheidewand in der Nuss, Dict.; — der Strahl des Pferdehufes, Dol.; — 9) das Fieber, Guts., Zilj.- Jarn. (Rok.); ( prim. kobila 6)).
  36. kolẹ́nič, m. iz prota zvita gož, katero pasočemu se konju ali bravcu natikajo na zganjeno prednjo nogo, da ne zaide predaleč, Bolc- Erj. (Torb.).
  37. kọ́likšən, -šna, adj. wie groß?: kolikšne velikosti? DZ.; s kolikšno muko! Levst. (Nauk).
  38. kónəc, praep. c. gen. am Ende; k. vasi; k. jezika se rado opotika, Npreg.- Jan. (Slovn.); konec oči te ne morem videti, ich kann dich durchaus nicht leiden, Senožeče- Erj. (Torb.); — prim. skonec.
  39. 2. kópən, -pna, adj. zum Hauen gehörig: kopna motika, C.
  40. kosteníka, f. die Rainweide (ligustrum vulgare), C., Poh.; prim. čontika in nem. Beinholz; — tudi: der Seidelbast (daphne mezereum), Tolm.- Erj. (Torb.).
  41. košı̑rna, f. "podstava pri gnojnem košu, da vanjo vtikajo količe", Tolm.- Štrek. (Let.).
  42. 1. kǫ́t, m. 1) der Winkel; v kotu čepeti; vse kote preiskati, premesti; po vseh kotih iztikati — morski k., die Bucht, C.; — 2) die Auszüglerwohnung: imam k. v hiši; velik kos kruha si je izgovoril pa kot do smrti, Gor.; imel je izgovorjen kot, Jurč.; na kotu biti, im Ausgedinge sein, Dol.- M.; na kotu živeti, DZ.; brat mi mora kot dajati do smrti, Jurč.; — 3) der Winkel ( math., phys.): prav, oster, top k., rechter, spitzer, stumpfer Winkel, Cig. (T.), Cel. (Geom.); odbojni k., der Reflexionswinkel, odklonski k., der Ablenkungswinkel, Sen. (Fiz.); vidni k., der Sehwinkel, Erj. (Som.); dvogledni k., die Parallaxe, Cig. (T.); — pl. kota (poleg: koti), Mur., Mik. (V. Gr. IV. 24.); vsa kota iztekniti, Str.
  43. kǫ̑tnik, m. 1) kdor se po kotih potika, Bes.; — 2) der Stockzahn, der Backenzahn, Meg., Dict., Guts., Cig., Jan., M., C., vzhŠt.; — 3) das Winkelmaß, Cig.; kotnik ali oglomer, Cv.
  44. krampíca, f. die Reuthaue: ozka motika = rovnica, Dol.; die Jäthaue, die Gartenhaue, C.
  45. krasoljùb, -ljúba, m. ein Freund des Schönen, der Aesthetiker, C.
  46. krasoslǫ̑vje, n. = lepoznanstvo, die Aesthetik, Jan.
  47. krasovẹ́da, f. die Aesthetik, Jan., C.
  48. krátiti, -im, vb. impf. kürzen, Mur., Cig., Jan.; k. se, kürzer werden; volnate nogavice se v perilu kratijo, Cig.; dan se krati, Ljub.; čas komu (si) kratiti s čim, jemandem (sich) mit einer Sache die Zeit verkürzen, vertreiben; k. si trud, sich die Mühe sparen, C.; — schmälern: kruh k. komu, jemandem den Lebensunterhalt schmälern, Z.; k. komu pravico, čast, jemanden an seinem Rechte, seiner Ehre beeinträchtigen; ni jej hotel veselja kratiti, er wollte ihr nicht die Freude verderben, Jurč.; — vorenthalten, Cig.; kar je tebi prav, drugim ne krati, Z.; svojemu srcu veselje kratiti, Cig.; komu ljubezen k., Liebe versagen, Z.; — hindern, Cig.; ne kratim, ich habe nichts dagegen, Cig.; ali mi boš ti kratil? wirst du mich daran hindern? kdo ti krati? wer hindert dich? jvzhŠt.; krati svoji volji, brich deinen Willen, Dalm.; — k. se, sich weigern, Schwierigkeiten machen, Cig. (T.), Hal.- C., jvzhŠt.; krati se popraviti, er verweigert die Berichtigung, Levst. (Pril.).
  49. kríłce, n. dem. krilo; das Röckchen, Cig.; Al' b'me skrila v krilce ti? Npes.-K.
  50. kúrəlj, -rlja, m. "pri plugu lesen klin, na kateri se natika gož, vežoča gredelj na kolca", Kameno na Soči- Erj. (Torb.); — prim. koreš, kurgelj.
  51. kȗreš, m. = koreš, kurelj, pretikač, der Fortstecknagel, Valj. (Rad).
  52. lẹposlǫ̑vje, n. 1) die Aesthetik, Cig.; — 2) = lepo slovstvo, Jan.
  53. lẹposlovstvováti, -ȗjem, vb. impf. sich mit der Belletristik befassen, Zv.
  54. lẹpoznȃnəc, -nca, m. der Aesthetiker, Cig. (T.), nk.
  55. lẹpoznȃnstvọ, n. die Aesthetik, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  56. lẹsodȏłbstvọ, n. die Xyloglyptik, Jan. (H.).
  57. lẹ́ščevje, n. das Haselgebüsch, Mur., Cig., Jan., Nov., Jurč.; zagnal sem se v leščevje iztikat za lešniki, LjZv.
  58. letvíca, f. dem. letva, Nov., Lašče- Levst. (Rok.); — die Leiste, Cig., Jan.; satovna l., die Honiglatte, Nov.; — letvice, klini, ki se n. pr. pri merjenju zemljišč začasno v zemljo vtikajo, Dol.
  59. 1. li, conj. 1) breznaglasna vprašalna besedica, ki stoji nav. za prvo besedo v stavku: je li res? ist es denn wahr? Mik.; Bog vedi, ni li to znamenje prihodnih temnih ur, Jan. (Slovn.); kdo ve, čaka li človeka sreča ali nesreča v prihodnosti? Jan. (Slovn.); kako li? kje li? kam li? wie denn doch? wo, wohin denn doch? Levst. (M.); — 2) pristavlja ali priveša se nekaterim veznikom: nego li, als (za komparativom, kakor hs.), nk.; = ne li: poprej ne li je nebesa videl, Krelj- Mik.; da li, obwohl, Guts. (Res.); — prim. tudi: ali, jeli, itd.; — redkeje stoji v začetku stavka: li ni to krivica? nk.; (Le [ nam. li] kdo si ti? Le kaj si mi prinesel? Npes.-Schein.).
  60. líce, n. 1) die Wange, die Backe; lica, rdeča kakor kri, blutrothe Wangen; vdrtih lic, mit eingefallenen Backen; — zadnja lica, die Hinterbacken, Cig.; — 2) das Gesicht: bledo lice, ein blasses Antlitz; rdeč v lice, mit rothem Gesicht, Ravn.; mladega lica je, er hat ein junges Gesicht; lice lepo, srce slepo, Npreg.- C.; v lice (= vpričo) vseh, Vrt.; v lice povedati, ins Gesicht sagen, ogr.- C.; na lice iti komu, jemandem in die Nähe gehen, Dol.; z lica k licu, von Angesicht zu Angesicht, Vrt.; po licu poznati koga, DZ.; — die Physiognomie, Cig. (T.); — das Aussehen, die Gestaltung, Cig. (T.); kovinsko lice, metallisches Aussehen, Cig. (T.); kraj dobi drugo lice, die Gegend nimmt einen anderen Charakter an, Šol.; po svojem licu, der Form nach, Levst. (Nauk); — 3) die Bild- oder Kopfseite einer Münze, Cig., Jan.; — 4) die Façade ( arch.), Jan., Cig. (T.); — die Fronte, Cig., Jan.; — die rechte, auswendige Seite eines Zeuges oder Tuches; na lice ( opp. na robe); — die Narbenseite der Haut; — na lice priljuden, na robe ostuden, Npreg.- Jan. (Slovn.); — die glatte, glänzende Fläche an einem Gegenstande, z. B. die Bahn am Amboss, Cig. (T.), am Hobel, Cig.; vejo z licem ( t. j. tik debla) odžagati, Gor.; — die Oberfläche, Cig.; na licu zemlje, C.; vse lice (kranjske dežele), die gesammte Oberfläche Krains, Vod. (Izb. sp.); — na licu mesta, an Ort und Stelle, nk.; — der Spiegel einer Flüssigkeit, Cig. (T.), DZ.; jezersko l., C.; tekočinsko l., DZ.; — 5) die Person, Cig. (T.), nk.; odlična lica, C.; ( hs., stsl.).
  61. líndək, adj. indecl. eben, glatt, Gor., Dol.- Levst. (M.), BlKr.; lindek kakor miza, Levst. (Rok.); ne more l. govoriti, l. izgovarjati besede, nema l. jezika, er hat keine fertige Zunge, Dol.- Levst. (M.); (lintik mu teče govor, Poh.; — l. človek, gewandt, Poh.); prim. nem. lind = nicht rauh. (?)
  62. lišpovína, f. die Putzware, der Schmuckgegenstand, DZ.; der Luxusartikel, C.; (tudi coll.).
  63. lǫ́čenəc, -nca, m. der Getrennte: der geschiedene Ehegatte, Cig.; — der Schismatiker, Cig.; zedinjenci in ločenci, die Unierten und Nichtunierten, Cv.
  64. lǫ́čenka, f. die geschiedene Ehegattin, Cig.; — die Schismatikerin, Cv.
  65. matemātičən, -čna, adj. zur Mathematik gehörend, mathematisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  66. meteljáti, -ȃm, vb. impf. sich drehen: oproščeni prasec pa dirja meteljaje in prekopicujoč se navzdol, LjZv.; = m. se: koza se je meteljala pri žlebu, Glas.; — nam. metiljati? prim. metljati in metilj 2).
  67. mı̑səł, -sli, f. 1) der Gedanke; po mislih pisati, etwas schreiben, ohne hinzusehen, Svet. (Rok.); na m. priti, einfallen; domovina jim je zopet bolj hodila na misel, sie dachten wieder mehr ans Vaterland, Jurč.; ni mu hodilo na misel, er ließ es sich nicht beifallen, LjZv.; na mislih, v mislih imeti, gedenken; tudi: v misli, na misli imeti; na mislih, v mislih mi je kaj, ich denke an etwas; V mislih ti niso, Preš.; v misel vzeti kaj, gedenken, erwähnen; to ni vredno, da bi se v misel jemalo, das ist nicht der Rede wert, Cig.; fant, tega več ne jemlji v misel! Jurč.; iz misli pustiti, nicht beachten, Št.- C.; po misli, mislih, nach Wunsch, Cig., Polj.; po misli biti, zusagen, Cig. (T.); biti, ko misel, ganz nach Wunsch sein, Rib.- M.; lepa je kakor misel, schön wie man sie sich nur denken kann, Zv.; za eno misel = prav malo, Zv., Str.; — die Meinung, die Ansicht; enih misli biti, gleichgesinnt sein; dvojnih misli biti, zweifeln, C.; — misel me je, ich beabsichtige, ich habe vor; katerega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? Ravn.- Mik.; — na misli imeti kaj, im Sinne haben, vorhaben, Cig., C.; = v mislih imeti, Cig., Jan.; — 2) dobra m., das Wohlgemuth, der Dosten (origanum vulgare), Meg., C., pod Kaninom, Srpenica- Erj. (Torb.), vzhŠt.; = božja m., Hal.- C.; = m. Marije device, C.
  68. mísliti, mı̑slim, vb. impf. denken, sinnen; — misli, misli, na zadnje si to izmisli; m. na koga, kaj, an jemanden, etwas denken; m. v druge reči, an andere Dinge denken, Burg.; radi mita jemljo ino mislijo po dareh, sie haben ein Verlangen nach Geschenken, Dalm.; veliki točaj ne misli po Jožefu več, der Mundschenk gedenkt Josefs nicht mehr, Ravn.; — m. si, bei sich denken; kaj čem tu stati? misli si in odide; sich vorstellen; misli si človeka brez rok in nog; vermuthen; ali si kaj misliš? — denken, meinen; kako misliš o tej stvari? — dobro m. komu, es mit jemandem gut meinen, Levst. (Rok.); hudo m. komu, Krelj; — beabsichtigen; misli se oženiti; tega ne mislim storiti.
  69. modrovȃnje, n. das Philosophieren; das Klügeln; — m. o politiki, die Kannegießerei.
  70. montanīstičən, -čna, adj. k montanistiki spadajoč, montanistisch, Jan.
  71. mǫ̑rati, -am, vb. impf. 1) müssen, Mur., Trub., Dalm., Krelj, Očitna izp. ( Let. 1889, 157), Ben.- Kl., Junska dol. (Kor.)- Jan. (Slovn.), vzhŠt.- C.; moramo, kakor moremo, wir strecken uns nach der Decke, vzhŠt.- C.; ni, da bi moral, ich muss nicht, es ist kein Muss; — 2) müssigen, nöthigen, zwingen, Cig., Jan., Gor.; kdo me more morati? wer kann mich zwingen? Ljub.; morate me nositi rdečo vrv, Jurč.
  72. mornȃrstvọ, n. 1) das Seewesen, Cig., Jan., nk.; — die Nautik, Nov.- C.; — der Seedienst, Cig., Jan.; — 2) die Seemannschaft, Cig., Jan.; — die Marine, Nov.- C.
  73. motı̑čica, f. dem. motika; kleine Haue; — = pralica, Gor.
  74. 1. mozgáti, -ȃm, vb. impf. quetschen, Z.; (Trauben) austreten, Jan.; pressen, C.; — po blatu m., im Kothe gehen, patschen, Jan.; meniš li, da smeš le ti tod mozgati? DSv.; — prim. mezgati, muzgati.
  75. mršenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) summen, rauschen, tosen (o mnozih nejasno, nerazločno govorečih ljudeh), C.; — 2) wimmeln, C.; — nam. mrščeneti?, prim. hs. mrštati, -im, knurren.
  76. mršẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) schwach regnen, Cig.; — 2) mrší = droban sneg pada, Ip.- Erj. (Torb.); — nam. mrščeti? prim. mrščati.
  77. mrtvoȗdnik, m. der Paralytiker, Levst. (Pril.), (-tud-) Cig.
  78. nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.- Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.
  79. nadrǫ̑bən, -bna, adj. ins Detail eingehend: nadrobna kritika, Zora; ausführlich, umständlich, Cig., Jan.; — nadrobna kupčija, der Kleinverkauf, der Kleinverschleiß, Jan.
  80. nápič, m. = natič, palica, lata, na katero se fižol, grah natika, da se ob njej ovija, Polj.
  81. narẹ̑čnik, m. = narečni besednjak, das Idiotikon, Jarn.
  82. numizmātičən, -čna, adj. k numizmatiki spadajoč, numismatisch.
  83. običȃj, m. der Brauch, die Sitte, Št.- Cig., Jan.; dvorski o., die Hofetikette, Jan. (H.); — = obred, C.
  84. ǫ́brnik, m. der Stöpsel, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — lijasta, kratka cevka, ki se putrihu v luknjo vtika, da se laže toči iz njega, Dol.
  85. obsenę́titi, -ę̑tim, vb. pf. verzaubern: coprnice znajo človeka obsenetiti, BlKr.- Mik.; — o. se, sich entsetzen, BlKr.- M., C.; (obsẹnę́titi?).
  86. ocẹ̑na, f. die Würdigung ( z. B. einer Schrift), die Kritik, die Recension, Jan., Cig. (T.), nk.
  87. ocẹnı̑təv, -tve, f. die Würdigung, die Kritik, nk.
  88. ocẹnjevȃvəc, -vca, m. der Kritiker, der Recensent, nk.
  89. očı̑tar, -rja, m. der Kritikaster, Cig. (T.); der Glossenmacher, Cig., Preš.
  90. odcẹ́pljenəc, -nca, m. der Schismatiker, der Sectierer, Cig., Jan.
  91. ołšica, f. der Zeisig (fringilla spinus), Frey. (F.); olšica stika po jelšah za semenom, C.; ( nam. olščica, Z.?).
  92. omloháviti, -ȃvim, vb. pf. erschlaffen, Erj. (Som.); ( nam. omlahaveti? prim. mlahav, omlahniti).
  93. ōptičən, -čna, adj. k optiki spadajoč, optisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  94. ōptiški, adj. die Optiker betreffend, optisch, Jan.
  95. opuče, f. pl. das Gerede, Mik.; die Plauderei, Kor.- Z.; ( nam. lopuče, prim. lopotati?).
  96. osramotíti, -ím, vb. pf. in Schande bringen, jemanden mit Schimpf bedecken; predrzna hči očeta in moža osramoti, Škrinj.- Valj. (Rad); — blosstellen, beschämen; jemlje dostikrat slabe orodi, da napuhneže osramoti, Ravn.- Valj. (Rad).
  97. otániti, -nem, vb. pf. retten, befreien: o. ovco, ki je med trnje zašla, Notr.; — prim. oteti?
  98. pádavəc, -vca, m. 1) der Epileptiker, Habd.- Mik.; — 2) = skakavec, der Fall (eines Baches), Cig.
  99. pȃłčnik, m. 1) der Daumenüberzug, der Däumling, Mur., Cig., Jan.; = kar se na ranjen palec natakne, Fr.- C.; — das Daumenleder der Schuster, Cig.; — das Daumeneisen ( z. B. bei Drahtziehern), Cig.; — 2) die Sensenhandhabe (für die linke Hand), Cig.; — 3) palčniki = palci, die Hebearme (Daumen), welche die Hämmer, Stampfen u. dgl. in die Höhe heben, Cig.; — 4) der obere, kürzere Zacken an der Heugabel, Cig., Kras, Ip., Lašče- Erj. (Torb.), Štrek.; — 5) das Halskraut (campanula trachelium), (otroci si cvet natikajo na prste), Tolm.- Erj. (Torb.); — 6) češulja pri ajdi, die Rispe, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  100. pȃłəc, -łca, m. 1) der Daumen; imeti pod palcem, Geld haben; težko mu gre izpod palca, er gibt ungern Geld her, Cig., Nov.; — die große Zehe am Fuße; p. moli iz raztrganega črevlja; — 2) die Daumenbreite, der Zoll; en p. širok ali dolg, einen Zoll breit oder lang; — 3) die Sensenhandhabe (für die linke Hand), Cig.; — 4) palci, die Zapfen an einem Treibrade, Cig., Jan., Cig. (T.), ( z. B. am inneren Mühlrade), Dol.; palci pobirajo preslico, na katero je nataknjen kamen, jvzhŠt.; palci so klini pri stopah na vretenu in na pahih, da vzdigujejo pahe, Dol.; — pri vinski stiskalnici (preši) so palci ploščnati klini, ki se pod ali nad sleme vtikajo, kakor je treba, Dol.; — 5) der Tragstempel ( mont.), Cig. (T.).

   1 101 201 301 401 501  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA