te (6.101-6.200)

6101. bọ̑dčəc, -čəca, m. der Stechdorn (paliurus aculeatus), (bočec) Boršt v Istri- Erj. (Torb.).
6102. bȏdəc, * -dca, m. 1) ein stechendes Ding, der Stachel, Cig., Jan.; ježevi bodci, Z. ^*; — 2) die Nadel (der Nadelhölzer), Z.; — die Achel, Trst. (Let.); — die Hauhechel (ononis spinosa), C.; — 3) bodci, der erste Ansatz von Federn bei Vögeln, Z., jvzhŠt.; — 4) das Schamglied des Mannes, C.; — 5) der Stich, Jan., Zora; s tremi smrtnimi bodci, mit drei tödtlichen Stichen, Vod. (Izb. sp.); — das Stechen: bodec v očesu, Žnid.; — das Seitenstechen (pleuritis), Habd., BlKr.
6103. bodèč, -dę́ča, adj. stechend: bodeče trnje.
6104. bodečíca, f. das Seitenstechen (pleuritis), Valj. (Rad).
6105. bodəljščák, m. eine Distelart, C.
6106. bodeníca, f. das Stechen (bolezen), C.
6107. bodénje, n. das Stechen.
6108. bōdər, -dra, adj. heiter, munter, muthig, Jan., Šol., Cig. (T.); bodri možakarji so naglo razsodili, LjZv.; Rad gledam ti v valove bodre, Greg.; — iz rus.
6109. bȏdež, m. 1) der Dolch, das Schwert, Habd., Jan., C.; — 2) der Kurbelspieß, C.; — 3) die Hauhechel (ononis spinosa), C.; — 4) bọ̑dež, langsamer Arbeiter, C.; prim. bodati.
6110. bodı̑c, m. trnjavi b., die feindornige Felsenschnecke (murex tenuispina), Erj. (Ž.).
6111. bodícniti, bodı̑cnem, vb. pf. stechen, C.; z iglico b. koga, Npes.-Vraz.
6112. bodìč, -íča, m. 1) die Baumnadel, C.; — 2) die Spitzklette (xanthium spinosum), Podgorje v Istri- Erj. (Torb.); — 3) die Eberwurz (carlina acaulis), Dolenji Kras- Erj. (Torb.).
6113. bodíčevje, n. 1) die Waldstreu vom Nadelholz, Cig., C.; — 2) der Ginster (genista germanica), Jan., Cig.; — 3) die Mannstreu (eryngium).
6114. bodı̑čje, n. 1) = bodičevje, 1) C., Bes.; — 2) die Stechpalme (ilex aquifolium), Medv. (Rok.); — die Spitzklette (xanthium spinosum), Štrek.
6115. bodíka, f. 1) spitzblättriger Spargel (asparagus acutifolius), Malhinje- Erj. (Torb.); — 2) die Stechpalme (ilex aquifolium), C.
6116. bǫ́dikaj, -česa, I. pron. etwas Geringes, Nichtsnutziges, Schlechtes: b. govoriti, za bodikaj imeti, C., vzhŠt.; — II. adj. indecl. gering, nichtsnutzig, schlecht: bodikaj ljudstvo, b. človek, b. trava, C., vzhŠt.
6117. bǫ́dikakšnost, f. die schlechte Beschaffenheit, C.
6118. bǫ́dikam, adv. b. hoditi, gemeine, unanständige Orte besuchen, C., vzhŠt.
6119. bǫ́dikde, adv. an gemeinen, unanständigen Orten, C., vzhŠt.
6120. bodı̑l, m. der Stechspaten, Kras- Erj. (Torb.); — prim. it. badile, Schaufel.
6121. bodílọ, n. der Stachel, C., M.; bodilo na trnji, Škrinj.- Valj. (Rad); — die Bohrahle, der Pfriem, Cig., Jan.; v uganki: šilo, bodilo, po hosti hodilo, ni pilo ne jelo, pa vendar živelo, (ali: pa vendar debelo), = kostanjeva ježica, jvzhŠt.; — die Stechwaffe, Cig., Jan.
6122. bódljaj, * m. 1) der Stich, Mur., Jan.; — 2) pl. bodljȃji, das Seitenstechen; prsni bodljaji, das Stechen in der Brust, Cig.
6123. bodljȃjščak, m. eine Art Distel, C.
6124. bodlják, m. 1) die Distel, C.; — 2) = glog, der Weißdorn, C.
6125. bọdljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kleine Stiche machen: langsam arbeiten, (bud-) C.; — 2) anstechen: klobase b., (budlati), Mik. (V. Gr. II. 470.).
6126. bodljíka, f. 1) der Stachel, Cig. (T.); ( pos. pri rastlinah), C.; — 2) die Distel, Jan.
6127. bodljíkovje, n. coll. Disteln, Jan.
6128. bodljìv, -íva, adj. 1) stößig: b. vol, Mur., Cig., Jan.; — 2) stachelig, stechend, Cig.; bodljiva odeja smreke, Vrt.; bodljive zeli, LjZv.
6129. bodoglȃvəc, -vca, m. die Kugeldistel (echinops), C.
6130. bodrénje, n. die Aufmunterung, Cig. (T.); — prim. bodriti.
6131. bodrílọ, n. die Aufmunterung, Cig. (T.), Navr. (Spom.); — prim. bodriti.
6132. bodríti, -ím, vb. impf. ermuntern, nk.; osrčavati in b. koga, LjZv.; — iz rus.
6133. bọ̑g, * bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.- M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), ^*von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; ( prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras- Erj. (Torb.).
6134. bogabojèč, -ę́ča, adj. gottesfürchtig, (= Boga boječ [se]).
6135. bogaboję́čnost, f. die Gottesfurcht.
6136. bogàt, -áta, adj. reich; bogata nevesta; bogata dežela; bogato oblečen biti, reich, prächtig gekleidet sein; — bogato se oženiti (omožiti), eine reiche Partie machen; bo bogat, kakor pes rogat, = er wird nie reich sein, Guts.; bogat s čim, Met., Mik.; bogat s čredami, herdenreich, Jan.; bogate s sladkim medom čebele, Kast. (N. c.); loka z dišečimi rožami bogata, eine Au, reich an duftenden Blumen, Ravn.- Mik.; bogat s čednostmi, tugendreich, Jan.; bogat z učilniško omiko, Levst. ( LjZv.); — zlata bogat, goldreich, bogat slavnih del, thatenreich, Cig., nk.; — reichlich: bogata žetev, bogati zakladi; bogata ruda, derbes Erz, Cig.; — tudi: bógat, -áta, Št.
6137. 1. bogatȃj, m., Pohl.- Valj. (Rad), LjZv., pogl. bogatej.
6138. bogatáški, adj. Reichen gehörig, nach Art reicher Leute, Zora.
6139. bogatı̑nski, adj. reichen Leuten gehörig, nach Art reicher Leute.
6140. 1. bọ̑gəc, -gca, m. dem. bog; 1) der liebe Herrgott; — das Crucifix; — 2) der Götze, Habd.- Mik., C., ogr.- Valj. (Rad); — 3) die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Goriš.- Erj. (Torb.).
6141. bȏgmanje, n. das Betheuern mittelst des Ausdruckes: bogme.
6142. bȏgme, interj. = Bog me (dopolniti je kak glagol v imperativu); bogme, da je tako! na vzhodu; — tudi hs.
6143. bogobǫ́jən, -jna, adj. gottesfürchtig, Jan., Let.; bogobojni mladeniči, Cv.; — stsl.
6144. bogobǫ́jnost, f. die Gottesfurcht, Jan.
6145. bogobǫ̑rəc, -rca, m. der Gotteskämpfer, Cig.; — stsl.
6146. bogočȃstje, n. die Gottesverehrung, der religiöse Cultus, Jan., Cig. (T.), nk.; minister za b. in uk, DZ.
6147. bogohúłən, -łna, adj. gotteslästerlich, Jan.; — stsl.
6148. bogohȗłnik, m. der Gotteslästerer, Cig.; — stsl.
6149. bogohȗłstvọ, n. die Gotteslästerung, die Blasphemie, Jan., Nov.; — stsl.
6150. bogohvȃłnik, m. der Gottesverehrer, Cig.
6151. bogoklę̑tje, n. die Gotteslästerung, Jan.
6152. bogoklę̑tnik, m. der Gotteslästerer, LjZv.
6153. bogoklę̑tstvọ, n. die Gotteslästerung, Mur., Cig., Zora.
6154. bogomìl, -íla, m. der Bogomile, nk.; bogomili so bili razkolniki pravoslavne cerkve v dvanajstem stoletju.
6155. bogomǫ̑ljəc, * -ljca, m. der Beter, Mur., Jan.; — der Betbruder, Cig.
6156. bogomǫ́ljən, -ljna, adj. gerne betend, fromm, Jan., jvzhŠt.; bogomoljni menih, Cv.
6157. bogomǫ̑ljka, f. 1) die Betschwester: taka bogomoljka ni za kneza, Cv.; — 2) die Gottesanbeterin, die Fangheuschrecke (mantis religiosa), Erj. (Ž.).
6158. bogomòr, -mǫ́ra, m. der Gottesmord, ZgD.
6159. bogoobrázən, -zna, adj. als Gottes Ebenbild geschaffen: Ustvarjeni ded naš bogoobrazni, (Adam), Levst. (Zb. sp.).
6160. bogorodíca, f. die Gottesgebärerin, Jan., Vrt., kajk.- Valj. (Rad).
6161. bogorodníca, f. die Gottesgebärerin, Cig.
6162. bogorǫ́pən, -pna, adj. gottesrauberisch, Cv.
6163. bogoskrȗnəc, -nca, m. der Gotteslästerer, nk.
6164. bogoskrȗnstvọ, n. die Gotteslästerung, nk.
6165. bogoslȃvje, n. die Gottesverehrung, Cig.
6166. bogoslǫ̑vje, n. die Theologie, die Gottesgelehrsamkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
6167. bogoslúžbən, -bna, adj. gottesdienstlich, Šol., Zora.
6168. bogoslȗžje, n. der Gottesdienst, der Cultus, Cig.
6169. bogotàj, -tája, m. der Gottesleugner, der Atheist, Jan., Cig. (T.), Ravn.
6170. bogotájən, -jna, adj. gottesleugnerisch, atheistisch, Jan., nk.
6171. bogotȃjka, f. die Gottesleugnerin, Z., nk.
6172. bogotȃjski, adj. gottesleugnerisch, Z., nk.
6173. bogotȃjstvọ, n. die Gottesleugnung, der Atheismus, Jan., Cig. (T.), nk.
6174. bogovȃnje, n. 1) das Götterleben, Cig.; — 2) das Wahrsagen, Cig., M., Boh., Jap. (Sv. p.), Vrt.; bogovanje in copranje, Dalm.
6175. bogovę̑rje, n. der Gottesglaube, Cig. (T.).
6176. bogovę̑rnik, m. der Gottesgläubige, Cig.
6177. bogovę̑rstvọ, n. der Gottesglaube, der Deismus, Cig.
6178. bogǫ̑vstvọ, n. das Götterthum, Cig., Jan.
6179. bogozaničeváłən, -łna, adj. gotteslästerlich, Cig.
6180. bogoznȃnəc, -nca, m. der Gottesgelehrte, Mur., Cig., Jan.
6181. bogoznȃnje, n. die Gottesgelehrtheit, die Theologie, V.-Cig.
6182. bogoznȃnstvọ, n. die Gottesgelehrtheit, Cig., Jan.
6183. bòh, bóha, m. der noch ungeschnittene Speck, die Speckseite; cel b., pol boha, Z.; celi bohi slanine, Cv.; mačko k bohu za varha postaviti = Dieben etwas anvertrauen, Met.; — iz nem.; prim. tirol. bachn.
6184. bóha, interj. = oha, voha, BlKr.
6185. boháti, -ȃm, vb. impf. 1) entzweiquetschen, entzweiplatzen machen: b. češplje, C., Valj. (Rad), Gor.; b. se, aufspringen, platzen: češplje se bohajo, Z.; — 2) mästen: trebuh, prašiče b., C.; — prim. boh.
6186. bojáč, m. = pretepač, GBrda.
6187. boják, m. der Kämpfer, der Streiter, der Krieger, Jarn., Danj.- Mik., Poh.
6188. bojazljìv, ** -íva, adj. furchtsam, schüchtern, Cig., Jan., Cig. (T.), Štrek., nk.
6189. bojazljívost, f. die Furchtsamkeit, die Schüchternheit, Cig.
6190. bojèč, -ę́ča, adj. furchtsam, schüchtern; feige.
6191. bojeváti, -ȗjem, vb. impf. kämpfen, Dict., Dalm.; boj b., Cig.; In šel je boj boj'vat brez upa zmage, Preš.; dokazila bojujoča zoper obdolženca, die zur Überführung des Beschuldigten dienenden Beweismittel, DZ.; — nav. b. se, kämpfen: s kom, zoper koga.
6192. bójevən, -vna, adj. = bojen, Schlacht(en)-: bojevni slikar, der Schlachtenmaler, Cig. (T.).
6193. bojevína, f. die Kriegssteuer, C.
6194. bojník, m. der Kämpfer, der Krieger, Cig., Jan., Dalm.; — der Fechter, Mur.; = pretepač, C.
6195. bojnína, f. die Kriegssteuer, Cig., Jan.
6196. bȏjsən, -sna, adj. "kozam pravijo rogate, ovcam pa bojsne, in če se jim hočejo prav sladkati, tudi bojsce ali bojsnice", Bes. 1870. 29.; — morda nam. bosen; — prim. bos.
6197. bojtár, -rja, m. der Unterschafhirt, ogr.- C., Valj. (Rad); — iz magy.
6198. bòk, bóka, m. 1) die Seite des Körpers, die Flanke, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); sablja mu visi z boka, Jurč.; — 2) die Bauchseite des Schiffes, Cig., Cig. (T.); eines Gefäßes: lonec ima bok, C.; kotel je v boku ves pokrpan, jvzhŠt.; der Bauch einer Säule, Jan.; — 3) der Bergabhang, das Gehänge, Cig., Cig. (T.), Jes.; v bok iti, bergauf gehen, BlKr.- M.; — 4) der Schachtstoß ( mont.), Cig. (T.); — 5) die Flanke (im Kriegswesen): sovražnika napasti v bok, Cig., Jan.; — 6) na bok gledati = škiliti, BlKr.
6199. bokalína, f. 1) prstena skleda, Žabče pri Tolminu- Erj. (Torb.); — 2) das Kesselthal, = kotlina, Jes.
6200. bokȃłnica, f. die Füllstange, die Schürstange (bei den Kohlenbrennern), Cig.; b., precej dolga preklja, s katero ogljarji braško v kopo spravljajo, Zv.

   5.601 5.701 5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani