Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (5.601-5.700)

  1. zı̑ster, adv. zwar, Kor.- Mik.; (= stsl. za isto že).
  2. zlátən, -tna, adj. golden, Jan., C.; — Gold-, C.; zlatna vaga, die Goldwage, Dalm.
  3. zlatę̑n, adj. goldig: Zlateno rumen, 'Ma čopek zelen (namreč: koren, die Möhre), Vod. (Pes.).
  4. zlatę̑nica, f. 1) die Gelbsucht; — tudi zlȃtenica in zlateníca, Valj. (Rad); — 2) razne rumeno cvetoče rastline: zlatenice in zlatice so rumene, Ravn. (Abc.); das Bergwohlverleih (arnica montana), Trebuša- Erj. (Torb.); — das wahre Labkraut (galium verum), C.; — das Schöllkraut (chelidonium maius), C.; — die Sumpfdotterblume (caltha palustris), C.; — der Hahnenfuß (ranunculus), Medv. (Rok.).
  5. zlatę̑ničən, -čna, adj. gelbsüchtig.
  6. zlatę̑ničje, n. der Hahnenfuß (ranunculus), Bleiw.- C.
  7. zlateník, m. der Ringfinger, Slom.- C.
  8. zlatenína, f. die Goldware, das Goldgeschmeide, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  9. zlatę́nka, f. eine gelbe Blume: Na vrtu se pleza Zlatenka, cvete, Vod. (Pes.); — die Butterblume (caltha palustris), Blc.-C.
  10. zlatę́nkast, adj. goldfarbig.
  11. zlẹ́tən, -tna, adj. ältlich, Kor.- M.
  12. zletẹ́ti, -ím, vb. pf. auffliegen, zu fliegen anfangen; z. iz boba, mit der Thür ins Haus fallen, V.-Cig.; — ( nam. vzl-).
  13. zletẹ́ti se, -ím se, vb. pf. fliegend zusammenkommen: zlete za kozarček se vinske mušice, Levst. (Zb. sp.).
  14. zlı̑tək, -tka, m. 1) der Guss, C.; iz enega zlitka, aus einem Guss, SlN.; — 2) das Gegossene, das Gussstück, Cig. (T.); železo v zlitkih, das Zaineisen, Cig.
  15. zlobótən, -tna, adj. bösartig, C.
  16. zlóčestən, -stna, adj. boshaft, ogr.- C.; heillos, Cig.; — tudi: zločę́stən.
  17. zlogoštẹ́vən, -vna, adj. silbenzählend, Cig. (T.).
  18. zlohótən, -tna, adj. übelwollend, Cig., Jan., Cig. (T.), Zora.
  19. zloslútən, -tna, adj. Unglück ahnend, Cig. (T.); — hs.
  20. zlọ̑stən, -stna, adj. 1) boshaft, frevelhaft, Cig.; übelthäterisch, lasterhaft, Mur.; — 2) grimmig, Jan.
  21. zlótən, -tna, adj. schlecht: zlotno sadje, C.; z. odrastek, Nov.
  22. zlotẹ́vati se, -am se, vb. impf. ad zlotiti se, Jan.
  23. zmagodobítən, -tna, adj. Sieges-, siegreich, Jan. (H.).
  24. zmagovı̑təc, -tca, m. der Siegreiche, C., Bes.
  25. zmagovítən, -tna, adj. = zmagovit, Cig.
  26. zmanjšȃtəv, -tve, f. die Verkleinerung.
  27. zmẹnı̑təv, -tve, f. die Verabredung: po zmenitvi delati, Cig.
  28. zmę̑tək, -tka, m. die Butter, Cig., C.
  29. zmę̑tenəc, -nca, m. 1) der Irrkopf, Cig.; — 2) die Butter, (-denec), Cig.
  30. zmeteníca, f. die Rührmilch, Guts., Jarn.
  31. zmetenína, f. der Wirrwarr, Cig.
  32. zmę̑tenka, f. ein verwirrtes Weib, Valj. (Rad).
  33. zmę̑tenost, f. die Verwirrtheit, die Confusion, Cig. (T.); — die Verrücktheit, Jan., Cig. (T.).
  34. zmetežíti, -ím, vb. pf. trüben: vodo z., Cig.
  35. zmladlẹ̑tək, -tka, m. der Frühling, Mur., Ščav.- Pjk. (Črt.).
  36. zmladlẹ́tən, -tna, adj. Frühlings-, C.
  37. zmlẹ̑tək, -tka, m. das Vermahlene: vprašujejo po svojem zmletku (v mlinu), Kod. (Mar.).
  38. zmnogotę́riti, -ę̑rim, vb. pf. mannigfach machen, Cig.
  39. 1. zmǫ̑tək, -tka, m. die Strähne, C.
  40. 2. zmǫ̑tək, -tka, m. = zmota, der Missgriff, der Fehler, Jan., C.
  41. zmǫ́tən, -tna, adj. 1) irrig, Irr-: zmotni pot, der Weg des Irrthums, Krelj; zmotno misleč, in der irrigen Meinung, Levst. (Zb. sp.); — 2) verwirrt, M., ogr.- C.; — 3) fallibel, Cig.
  42. zmǫ́tenəc, -nca, m., Cig., DZ., pogl. zmočenec.
  43. zmǫ́tenost, f., Cig., DZ., pogl. zmočenost.
  44. znamenítən, -tna, adj. = znamenit, Cig., Jan.
  45. znánostən, -stna, adj. = znanstven, nk.
  46. znȃtelj, m. der Kenner, Jan., Cig. (T.), C., nk.; — stsl.
  47. znátən, -tna, adj. kennbar, kenntlich, Cig., Jan., Cig. (T.); — bedeutend, ansehnlich, beträchtlich, Cig., Jan., nk.
  48. znosı̑təv, -tve, f. die Empfängnis, M.; — ( nam. vzn-).
  49. zobȃtəc, -tca, m. 1) der Großzahn, Cig.; — 2) die gemeine Zahnbrasse (dentex vulgaris), Erj. (Ž.), Čres- Erj. (Torb.); ( hs.).
  50. zǫ́natən, -tna, adj. = zonast, SlGor.- C.
  51. zọ̑petən, -tna, adj. nochmalig, Jan.; zopetni zbor, DZ.
  52. zorı̑təv, -tve, f. die Zeitigung, Jan.
  53. zrelọ̑stən, -stna, adj. Reife-, Maturitäts-: zrelostna preskušnja, nk.
  54. zrelótən, -tna, adj. Maturitäts-: zrelotna preskušnja, Jan.
  55. zrnȃtəc, -tca, m. der Kokkolith ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  56. zrnatẹ́ti, -ím, vb. impf. = zrniti se, körnen, Jan.
  57. zrnovítən, -tna, adj. = zrnovit, Jan.
  58. zveličı̑telj, m. = zveličar, ogr.- Let.; — ( nam. vzv-).
  59. zveličı̑teljən, -ljna, adj. heilbringend, ogr.- C.; — ( nam. vzv-).
  60. zvẹ́stən, -stna, adj. 1) = zvest 1), Mur.; — 2) z. si biti, sich bewusst sein, C., nk.
  61. zvihteljíti se, -ím se, vb. pf. = vihtelj ostati, verbutten (vom Kraut), Cig.
  62. zvı̑təc, -tca, m. = zvit človek, Cig., Bes.
  63. zvı̑tək, -tka, m. etwas Zusammengerolltes, die Rolle, Cig.; die Düte, Cig.
  64. zvrstı̑təv, -tve, f. die Anordnung, die Location, Jan.
  65. zvršę́tək, -tka, m. die Vollendung, der Schluss, das Ende, Cig., Jan., Cig. (T.); z. dneva, der Ablauf des Tages, DZ.; z. računa, der Rechnungsabschluss, Levst. (Pril.); videč začetek, veroval je tudi v zvršetek, Jurč.
  66. zvršı̑təv, -tve, f. der Vollzug, Jan. (H.).
  67. zvrtẹ́ti se, -í se, vb. pf. v glavi se mi je zvrtelo, ich bekam den Schwindel, jvzhŠt.; (zvrtiti se, Z.).
  68. žalı̑təv, -tve, f. die Kränkung, die Beleidigung, Cig., Jan., nk.
  69. žálostən, -stna, adj. traurig; ves ž. sem; ž. obraz; žalostno se držati; žalostni glasovi, žalostna pesen; žalostna novica; žalosten česa biti, über etwas traurig sein, C.; sam sebe sem ž., C.; — žalostna vrba, die Trauerweide, Erj. (Izb. sp.).
  70. žámetən, -tna, adj. aus Sammt, sammten, Sammet-; žametna obleka.
  71. žehtẹ̑łnica, f. die Maiblume (taraxacum officinale), Rihenberk- Erj. (Torb.); (štẹ̑łnica, Koborid).
  72. žehtẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) glühen, Gluthitze ausstrahlen; peč je tako vroča, da žehti, Lašče- Erj. (Torb.); lice od plesa žehteče, Levst. (Zb. sp.); — 2) ausdünsten, ausdampfen, Z.; — duften ( v. Wein), Cig.; — ( fig.) 'Z prsi veselje na kvišku žehti, Npes.-K.
  73. želẹznocẹ́stən, -stna, adj. Eisenbahn-; železnocestna družba, proga, postaja, DZ., nk.
  74. ženı̑tən, -tna, adj. Heirats-, Cig., Jan.; ženitno oblačilo, Schönl., Bas.; ženitno pismo, der Heiratsschein, M.; — nam. ženitvən.
  75. ženı̑təv, -tve, f. die Heirat (des Mannes); biti za ž., heiratsfähig sein.
  76. ženı̑təvski, adj. Heirats-, Hochzeits-, C.; ženitevska dovolitev, der Eheconsens, Levst. (Nauk).
  77. žentẹ̑nje, n. die Maiblume (taraxacum officinale), Vrsno- Erj. (Torb.); ( nam. žehtenje?); prim. žehtelnica.
  78. žę̑təc, -tca, m. der Schnitter, Mur., Danj.- Mik.
  79. žę́tək, -tka, adj., Dict.- Mik., BlKr.- Let., pogl. židek.
  80. žę̑tən, -tna, adj. Ernte-, Danj.- M.; — ( nam. žetvən).
  81. žę̑təv, -tve, f. der Getreideschnitt, die Getreideernte; ob žetvi, zur Schnittzeit; pšenična, ajdova ž., die Weizen-, Heidenernte.
  82. žgę̑təc, -tca, m. = ščegetec: očesni ž., der Augenkitzel, Cig.
  83. žítək, -tka, m. 1) der Lebensunterhalt, C.; die Lebensmittel, Erj. (Som.), Nov., Zora; = žito, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Leben, Meg., Mur., ogr.- Cig., Danj. (Posv. p.), nk.; za svojega žitka, bei Lebzeiten, ogr.- Mik.
  84. žı̑telj, m. der Einwohner, C., nk.; — hs.
  85. žítən, -tna, adj. 1) Getreide-: žı̑tnọ polje, žitna cena; — 2) getreidereich, Cig., Jan.; žitno leto, das Kornjahr, Cig.
  86. živẹ́tən, -tna, adj. lebensfähig, Cig.
  87. živı̑tək, -tka, m. 1) der Lebensunterhalt, Fr.- C., Z.; od zemlje živitek imajo, Jsvkr.; — 2) = življenje, das Leben, Schönl.
  88. živočinı̑telj, m. der Beleber, ogr.- C.
  89. živočútən, -tna, adj. gefühlvoll, Jan.
  90. živótəc, -tca, m. dem. život; 1) ein kleiner Leib; — 2) das Leibchen, das Mieder, Kras- Erj. (Torb.); ž. na zadrg, Erj. (Som.).
  91. živótək, -tka, m. dem. život; ein kleiner Leib, Let.
  92. živótən, -tna, adj. 1) Lebens-, nk.; životno čutilo, der Vitalsinn, Cig. (T.); životna moč, die Lebenskraft, Zv., Levst. (Zb. sp.); — 2) Leib-, Leibes-: životna straža, die Leibwache, Cig., Jan., nk.; = životni varhi, Jap. (Sv. p.), V.-Cig.; životna kazen, die Leibesstrafe, Jan.; — 3) wohlbeleibt, corpulent; bila je primerno starosti životna, LjZv.; životen in močen, Jurč.; — 4) kräftig machend, stärkend: životna jed, pijača, Dol.- Levst. (M.).
  93. žláhtən, -htna, adj. 1) adelig; žlahtnega rodu biti, von adeliger Herkunft sein; žlahtni gospod! žlahtna gospa! Edelgeborner Herr! Edelgeborne Frau! — 2) von ausgezeichneter Beschaffenheit, edel; žlahtna kapljica; žlahtno sadje; žlahtno kamenje, Edelsteine; — pogl. plemenit.
  94. žlapǫ̑tək, -tka, m. ein verdorbenes Ei, jvzhŠt.
  95. žláprtək, -tka, m. = žlapotek, Mur., SlGor.- C.
  96. žláprtən, -tna, adj. verdorben ( v. Ei), Danj.- M.
  97. žlíntər, -tra, m. = žlindra, SlGor.- C.
  98. žlǫ́tən, -tna, adj. žlotno žito, unreines Getreide, Z.
  99. žlǫ́tər, -tra, m. 1) dünner Koth, der Schlamm, Mariborska ok.- C.; — 2) dünnes Viehfutter, Fr.- C.; — prim. žlodra.
  100. žmę̑tək, -tka, m. das Gewicht ( z. B. an der Uhr), ogr.- C.

   5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA