Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (5.401-5.500)

  1. vzvrátən, -tna, adj. Rück-: vzvrȃtnọ delovanje, die Rückwirkung, vzvratno delovati, rückwirken, reagieren, vzvratna premena glasov, die Rückverwandlung der Laute, h. t.- Cig. (T.); vzvratni odgovor, die Rückantwort, Jan. (H.).
  2. zabẹlẹžı̑təv, -tve, f. die Vormerkung, nk.
  3. zabítən, -tna, adj. = pozabljiv, C.
  4. zabləstẹ́ti, -ím, vb. pf. erglänzen, Levst. (Zb. sp.); — prim. blesteti.
  5. zabogatẹ́ti, -ím, vb. pf. reich werden, LjZv.; ta bo še zabogatel, če bo tako gospodaril, Jurč.
  6. zabrstẹ́ti, -ím, vb. pf. auszuschlagen anfangen, Jan. (H.).
  7. zabuhtẹ́ti, -ím, vb. pf. = zabuhniti, Hal.- C.
  8. zacẹlı̑təv, -tve, f. die Vernarbung, die Heilung (einer Wunde), Cig., Jan.
  9. zacẹnı̑təv, -tve, f. der Preisanschlag, Cig.
  10. začę́tək, -tka, m. der Anfang, der Beginn; v petek slab začetek, Notr.; z. pridige, šolskega leta, trgatve; od začetka, vom Anfange an, anfangs; v začetku, anfänglich; z. sveta, die Entstehung der Welt, Cig.; o prvem začetku sveta, uranfangs, Cig.; prvi z., der Uranfang, Cig., Jan.; začetki, die Elemente (einer Wissenschaft), Cig.
  11. začę̑telj, m. = začetnik, ogr.- C.
  12. začę́tən, -tna, adj. anfänglich, Anfangs-, Cig., Jan., nk.; začetno pisme, der Anfangsbuchstabe, die Initiale, Jan., Cig. (T.); = začetna črka, Cig.; začetna šola, die Elementarschule, nk.
  13. začę̑təv, -tve, f. = začetek, Ravn.- Valj. (Rad).
  14. začȗtək, -tka, m. = začut, Z.
  15. začútən, -tna, adj. wahrnehmbar, Nov.
  16. začuténje, n. = začut, Jan.
  17. zadȃtək, -tka, m. 1) die Darangabe, das Angeld, Cig., C.; — 2) das Problem, Cig. (T.), C.
  18. zadẹ̑tək, -tka, m. der Treffer (in der Lotterie), Cig.
  19. zadobı̑tək, -tka, m. = kar kdo zadobi, das Erlangte, Schönl.- Valj. (Rad).
  20. zadobı̑təv, -tve, f. die Erlangung, die Erwerbung, Jan.
  21. zadomẹstı̑telj, m. der Vergelter, ogr.- C.
  22. zadȏstək, -stka, m. das Genügen, die Befriedigung, C.
  23. zadóstən, -stna, adj. hinlänglich, genügend, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  24. zadostı̑təv, -tve, f. die Genugthuung, Mur.; die Genügeleistung, die Befriedigung, Jan., nk.; z. najnujnejšim potrebam, nk.
  25. zadovoljı̑təv, -tve, f. die Befriedigung, Cig.
  26. zadrhtẹ́ti, -ím, vb. pf. erbeben, erzittern, Jan.
  27. zadŕtən, -tna, adj. = zadirčen, kdor se rad zadira nad ljudmi, Svet. (Rok.).
  28. zagátən, -tna, adj. 1) zum Ersticken dumpfig, schwül; zagatna soparica, o zagatnih dnevih, Ravn.; zagatno je v izbi, v shrambi, Gor.; — politična atmosfera je zagatna, die politische Atmosphäre ist schwül, Cig. (T.); — 2) würgend, geil, Cig.; (o jedi, ki ne gre rada po grlu), Lašče- Levst. (M.); — herbe, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); ( prim. ogaten); — ( fig.) z. človek, ein unerträglicher Mensch, zagatna beseda, ein beleidigendes Wort, Lašče- Erj. (Torb.).
  29. zagatı̑təv, -tve, f. die Verstopfung, Cig., Jan.
  30. zagółtən, -tna, adj. würgend, sättigend, Z.; — zusammenziehend, herbe, Cig., Jan., Cig. (T.), Strp.
  31. zagovorı̑telj, m. = zagovornik, kajk.- Valj. (Rad).
  32. zagrẹšı̑telj, m. der Schuldtragende, DZkr.
  33. zahotẹ́ti, -hǫ́čem, vb. pf. wollen: osoda je zahotela, Zora; — zah(o)telo se mi je česa, es gelüstete mich nach einer Sache, Jan.; zah(o)telo se mi je jesti, Cig.
  34. zahtẹ́ti, zahǫ́čem, vb. pf. = zahoteti, Cig. (T.), Jan.
  35. zahtẹ̀v, -htẹ́va, m. = zahteva, nk.
  36. zahtẹ̑va, f. das Verlangen, die Forderung, Jan., C., DZ., nk.
  37. zahtẹ́vanje, n. das Begehren, die Forderung, Cig., nk.
  38. zahtẹ́vati, -am, vb. impf. ( pf.) ad zahoteti; 1) verlangen, fordern: z. od koga kaj, Cig., Jan., nk.; z. česa: z. ustnega posvetovanja, DZ.; — 2) zahteva se mi, die Lust wandelt mich an, Cig.
  39. zahtẹvȃvəc, -vca, m. der Forderer, der Postulant, Jan. (H.).
  40. zahtẹ̑vək, -vka, m. 1) die Forderung, das Petitum, Cig., Jan.; tožbeni z., das Klagebegehren, DZ.; der Forderungssatz ( math., phil.), C., Cig. (T.); — 2) das Erfordernis, Cig. (T.), Nov.- C.
  41. zahtẹ́vən, -vna, adj. 1) Forderungs-: zahtẹ̑vni rek, der Heischesatz, Cig. (T.); — 2) begierig, anspruchsvoll, Jan.
  42. zahtẹ́vnost, f. die Begehrlichkeit, Jan. (H.).
  43. zahvalı̑təv, -tve, f. die Danksagung; — das Dankamt, Cig.
  44. zaihtẹ́ti, -ím, vb. pf. aufschluchzen.
  45. zaję́tən, -tna, adj. zajetno je sploh vse, kar ni tenko ali šibko in česar je mnogo zajeti ali prijeti, če tudi nema v sebi posebne moči (največ le o človeškem in živalskem telesu): z. človek, vol, konj, zajetna noga, roka, redkeje: to drevo je zajetno, ima zajetno deblo, zajetne veje, Lašče- Erj. (Torb.); zajetno telo, Vrt.; nekoliko zajetna ali pravilna vzrast, Jurč.; trot je nekaj daljši, a dosti zajetnejši od čebele, Levst. (Beč.).
  46. zakəsnı̑təv, -tve, f. die Verzögerung, die Verspätung, DZ.
  47. zaklę̑təv, -tve, f. 1) die Verwünschung, Z.; — 2) der Schwur bei göttlicher Strafe, Cig., Vest.; — 3) die Verschwörung, Cig.
  48. zakopítən, -tna, adj. zakopı̑tna kost, das Strahlbein, DZ.
  49. zakǫ̑tək, -tka, m. ein geheimer Winkel, Cig. (T.); ein Winkel im Hause, Valj. (Rad); der Schlupfwinkel, Mur., Cig., Jan., Nov.- C.; das Versteck, ogr.- Mik.
  50. zakǫ́tən, -tna, adj. abseitig, Z.; — Winkel-, Cig., Jan.; zakǫ̑tni pisar, der Winkelschreiber, nk.
  51. zalagȃtelj, m. 1) = založnik, der Verleger, Jan. (H.); — 2) der Lieferant, Jan. (H.).
  52. zalę̑tək, -tka, m. der Anlauf zum Sprung, C.
  53. zalétẹł, -ẹ́la, m. der gleich zufährt, ein unüberlegt handelnder Mensch, der Voreilige, der Schussbartel, Mur., Cig., Jan., C.; z. peč podere, Npreg.- Cig.; pa bo naj kakor golob kdo nedolžen, zraven pa zaletel, sebi in drugim bo škodoval, Ravn.; ni bil zaletel, ki hoče danes vse, jutri nič, Cv.
  54. zaletẹ̑la, f. die unüberlegt Handelnde, Cig.
  55. zaletẹ̑last, adj. voreilig, unüberlegt: zaletelasto govoriti, Dol.
  56. zaletẹ́ti se, -tím se, vb. pf. 1) einen Anlauf nehmen; z. se in skočiti črez potok; z. se za kom, jemandem nachstürzen, M.; z. se v koga, v kaj, auf jemanden, etwas losrennen, losstürzen; pes se zaleti v človeka; anrennen; z. se v zid, v vrata; — 2) irre fliegen; ptiči se zaletijo, Cig.; ptiči so se zaleteli v mreže (haben sich in das Garn verschlagen), Cig.; sich verlaufen: psi so se zaleteli (na lovu), Cig.; krogla se je zaletela, die Kugel hat sich verlaufen, Cig.; — zaletelo se mi je, es ist mir etwas in die Luftröhre gerathen o. verschossen; tudi: zaletelo mi je, vzhŠt.; — zaletelo se mi je, ich habe mich versprochen, Cig., Dol.
  57. zaletẹ́vati se, -am se, vb. impf. ad zaleteti; = zaletovati se, Fr.- C., nk.
  58. zalı̑tək, -tka, m. der Einguss (dasjenige, in welches ein anderer Körper gegossen wird), V.-Cig.
  59. založı̑telj, m. 1) der Pfandgeber, Jan. (H.); — 2) = založnik, der Verleger, Jan. (H.).
  60. založı̑təv, -tve, f. 1) die Erlegung, Jan. (H.); — 2) die Dotation, Jan.; — 3) die Stiftung, Jan.
  61. zamaterẹ́ti, -ím, vb. pf. alt werden, Jan., Mik.; moja žena je zamaterela, Krelj; — prim. stsl. zamaterêti in zamatorêti.
  62. zamẹnı̑təv, -tve, f. der Eintausch, C.; — die Ersetzung, Jan.
  63. zamẹnjȃtəv, -tve, f. die Auswechselung, die Einlösung, Jan. (H.); — die Substitution ( math.), Jan. (H.).
  64. 1. zamę̑tək, -tka, m. 1) das Verworfene, der Abgang, der Abfall, der Auswurf, Cig., Hip.- C.; — 2) der erste Ansatz einer Frucht, C.; — der Embryo, Z., Erj. (Torb.); takrat (ob koncu meseca junija) so zametki zreli, prodro kožico, in mladi rački prilezejo (iz jajc) na dan, Erj. (Izb. sp.); — 3) die Materie bei einem Blutschwär, Blc.-C.
  65. 2. zamę̑tək, -tka, m. = 2. zamet 1), kar se svinjam zamete, das Schweingeschütt, SlGor.- C.
  66. zamorı̑təv, -tve, f. die Abtödtung, Jan.
  67. zamǫ̑tək, -tka, m. 1) das Paket: odprli smo torbe in zamotke, SlN.; — 2) pl. zamotki, das Wirrgarn, Mik.; — die Wirren, Cig.
  68. zamožı̑təv, -tve, f. das von der Braut zugebrachte Vermögen, M.
  69. zámrtən, -tna, adj. = zamrtev, Jan. (H.).
  70. zámrtəv, -tva, adj. scheintodt, C.; — prim. "za mrtvo" pod: mrtev in za.
  71. zanǫ̑htən, -tna, adj. hinter dem Nagel befindlich, Jan.
  72. zaobogatẹ́ti, -ím, vb. pf. = obogateti, Jurč.
  73. zapazı̑təv, -tve, f. die Wahrnehmung, C.
  74. zapę̑stək, -tka, m. zapestki, die Manschetten, Jan. (H.).
  75. zapę́stən, -stna, adj. kar je za pestjo: roke v zapestni zgibi vzdigati, spuščati, die Hand beugen, die Hand strecken, Telov.; — zapę̑stni člen, der Handknöchel, Cig., Jan.; zapestna kost, ein Gelenkbein der Handwurzel, Cig.
  76. zapę̑tək, -tka, m. der Stiefelabsatz, Mur., Danj. (Posv. p.).
  77. zapisȃtəv, -tve, f. die Aufzeichnung, Jan.
  78. zapı̑tək, -tka, m. das Zechgeld, die Zeche, Cig., Jan., C.; na zapitku dolžan biti, Tržaška ok.
  79. zaplę̑tək, -tka, m. 1) künstlich geflochtenes Haar, Mur.; — 2) pl. zapletki, das Wirrgarn, Guts., Jarn., Cig., C.; — 3) die Verwickelung, die Verlegenheit, Cig., Jan.; v zapletkih tičati, in Verlegenheit sein, M., C.; pl. zapletki, die Wirren, Cig.; die Intriguen, C., Valj. (Rad); — 4) die Schürzung des dramatischen Knotens, Jan.
  80. zaplę́tən, -tna, adj. verfänglich, Cig. (T.); vrtoglave in zapletne želje, SlN.
  81. zapleténost, f. die Verwickelung (als Eigenschaft), Zora.
  82. zaplọ̑tən, -tna, adj. hinterlistig, tückisch: zaplotno paziti na kaj, SlN.
  83. započę̑tək, -tka, m. der Anfang, Mur.
  84. zapotéči se, -téčem se, vb. pf. einen Anlauf nehmen, Podkrnci- Erj. (Torb.), Ig (Dol.).
  85. zapǫ̑tək, -tka, m. der Knopf, C.
  86. zapriję́tən, -tna, adj. = prijeten, wohlgefällig, C.
  87. zaprsteníti, -ím, vb. pf. zur Ehe versprechen, C.
  88. zapŕtək, -tka, m. ein verdorbenes, unfruchtbares Ei, das Windei, Dict., Cig., Jan., (zaprtə̀k) Lašče- Erj. (Torb.), Gor., Cv.; poslana jajca so bili zaprtki, in izvalilo se ni niti eno pišče, Nov.; tudi: zapȓtək, Valj. (Rad).
  89. zapuhtẹ́ti, -ím, vb. pf. zu duften anfangen, entduften, Cig.
  90. zapȗstək, -stka, m. 1) etwas Verlassenes, z. B. ein verlassenes Grundstück, C.; — 2) = ostalina, der Nachlass, Mur., DZ.
  91. zarȃstək, -stka, m. die Verwachsung, C.; die Narbe, Cig., Zora.
  92. zaročı̑təv, -tve, f. das Verlöbnis, Jan.
  93. zarubı̑təv, -tve, f. die Pfändung.
  94. zasəhtẹ́ti, -ím, vb. pf. im Wachsthum zurückbleiben, verkümmern, Z.
  95. zaselı̑təv, -tve, f. die Colonisierung, Z.
  96. zaslužı̑tək, -tka, m. = zaslužek 2), C.
  97. zastanovı̑təv, -tve, f. der Einhalt, die Einstellung, Jan.
  98. zastę̑rati, -am, vb. impf. = zastirati, Dol.- Mik.
  99. zasuhotẹ́ti, -ím, vb. pf. vertrocknen, verdorren, C.
  100. zaščı̑tən, -tna, adj. Schutz-: zaščitna carina, der Schutzzoll, zaščitno carinstvo, das Schutzzollsystem, Cig. (T.).

   4.901 5.001 5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601 5.701 5.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA