Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (4.901-5.000)

  1. štedír, -rja, m. = štedor, Z., Ljub.; ( f., Cig.).
  2. štediti, -im, vb. impf., pogl. ščediti.
  3. štedǫ̑r, -rja, m. der Wagebalken, Mik.; — prim. štodira.
  4. štę́fan, m. großer irdener Krug, vzhŠt.- C.; — eine große Flasche, Kr.
  5. štefnjáti, -ȃm, vb. impf. schnüffeln, stöbern.
  6. štę̑kar, -rja, m. štekarji se zovejo oni Slovenci na vzhodnem Koroškem, ki govore: šteka, šta, što itd. namestu: tukaj, ta, to itd., Kres I. 412.
  7. štékəlj, -klja, m. 1) die Thürangel, Cig., Jan., C., Levst. (Rok.); — 2) der Zapfen am Wellbaume ( z. B. beim Mühlrade), Cig., Frey. (Rok.), Dol., jvzhŠt.; — der Leitnagel im Hunde ( mont.), Cig.; — 3) = osnik, der Achsennagel, Dol.; — 4) die Eisenspitze an einem Stock, Dol.; — 5) der Hauzahn der Schweine, Gor.; — 6) die Hülsenspitze des Getreidekerns ( z. B. im Mehl), Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bav. stäckel, stecken, Gehstock mit einer eisernen Spitze, Levst. (Rok.).
  8. štekljáča, f. palica z močnim štekljem (žebljem) na koncu, kakršne imajo krošnjarji, C., Z., Rib.
  9. štekljȃčar, -rja, m. berač s štekljačo, Z., Kr.; — štekljačarji, nekdaj neka posebna vrsta potepuhov, kakor rokovnjači, plaščarji, Levst. (Rok.).
  10. štekljáti, -ȃm, vb. impf. pšenico š., den Weizen spitzen (ihm die Spitzen abschlagen), Cig.; zmlačeno pšenico (ali ječmen) še enkrat, kadar je slama že odpravljena, premlatiti, da se zrnje iz luskin izuje, Dol.; ječmen tudi v stopah štekljajo, Dol.; — prim. štekelj 6).
  11. štẹ̑łnica, f., Koborid- Erj. (Torb.), pogl. žehtelnica.
  12. štẹ́lọ, n. die Zählvorrichtung, das Zählwerk, Cig. (T.), DZ.
  13. štembìh, -íha, m. ein Brunnen, mit einem hohlen Baumstamm eingefasst, Z., Svet. (Rok.); — prim. štepih.
  14. štémpəlj, -plja, m. kolek, der Stempel.
  15. štémpəljski, adj. Stempel-; štempeljske pristojbine, Stempelgebüren, DZ.
  16. štempìh, -íha, m. = štepih, C.
  17. štempljáti, -ȃm, vb. impf. stempeln.
  18. štę̑nge, f. pl. = stopnice; — iz nem. Stiege.
  19. štenják, m. = kotlič, s katerim se zajema voda, kalalnik ( prim. it. stagnata, zinnerner Wasserständer), Komen na Krasu, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  20. štẹ̑nje, n. 1) = štetje, das Zählen; — 2) das Lesen, Cig., vzhŠt.
  21. štę̑nta, f. die Mühe, Dict., C.; — prim. it. stento, Mühseligkeit.
  22. štę̑ntati, -am, vb. impf. 1) sich abmühen, M.; š. ino delati, Jsvkr.; — 2) zaudern, zögern, säumen, ogr.- Mik., C., BlKr.; — = postavati, BlKr.- Let.; — prim. it. stentare, Mühe haben, zaudern, Mik. (Et.).
  23. štəpáti, -ȃm, vb. impf. trauen: temu človeku ni dosti š., Gor.; — pogl. štupati 2).
  24. štépih, -íha, m. der Schöpf-, Zieh- oder Pumpbrunnen, Guts., Mur., Cig., Mik., Št.; — prim. štembih in bav. stübih, Packfass, Mik. (Et.).
  25. štę́ra, f. das Arbeiten eines Handwerkers in einem fremden Hause gegen Kost und Taglohn, bes. das Nähen; v štero iti, Gor.; krojač ga je gonil s seboj po šterah, Vrt.; — prim. bav. auf die stör gehen, Mik. (Et.).
  26. 1. štèrc, štérca, m. šterca voditi = na štarec voziti, vzhŠt.; — prim. štarec.
  27. 2. štèrc, štérca, m. = berač, Mur., Cig., vzhŠt.; zdaj že vsak š. kadi, Slom.; — prim. nem. Sterzer = Müßiggänger, Mik. (Et.).
  28. štȇrcar, -rja, m. der Müßiggänger, Gor.; der Vagabund, Meg.; — prim. 2. šterc.
  29. štérčiti, -im, vb. impf. = na šterc voziti, Fr.- C.; — prim. 1. šterc.
  30. štę́ri, pron. = kateri, Ščav., ogr.- C.
  31. štȇrkinja, f. = beračica, Št.- Cig., Jan.; — prim. štere.
  32. šterlīng, m. angleški denar, der Sterling.
  33. 1. štę̑rna, f. der Ziehbrunnen, der Schöpfbrunnen; š. na vago, Cig., Jan.; š. na kolo, SlGor.- C.; — prim. gr. στέρνα, lat. cisterna, nem. Zisterne, Mik. (Et.).
  34. 2. štę̑rna, f. weiß und roth (oder schwarz) gefleckte Kuh, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  35. štę̑rnast, adj. šternasta krava, = 2. šterna, Polj.
  36. štẹ̑təv, -tve, f. die Zählung; — po stari štetvi, nach der alten Währung, Svet. (Rok.).
  37. štẹ́ti, štẹ̑jem, vb. impf. 1) zählen; — v osmih dneh, po vročitvi naloga štejoč (von der Einhändigung des Auftrages gerechnet), DZ.; štẹvèn (= štet), Dalm.; dobrote komu š., jemandem die ihm erwiesenen Wohlthaten vorwerfen, Cig.; — 2) anrechnen; šteti komu kaj v čast, v sramoto, v krivico, v hudodelstvo, zur Ehre, Schmach, Schuld, zum Verbrechen anrechnen; v čast si š., sich zur Ehre anrechnen; — 3) achten, auf jemanden halten: kdo ga šteje? Soška dol.- Erj. (Torb.); mož je močno števen, GBrda; — dafürhalten, meinen: oče so šteli, da je iz jutrove dežele, Glas.; — š. koga za kaj, jemanden für etwas halten; š. koga (za) srečnega; — š. se za kaj, sich für etwas halten; š. se (za) srečnega; — šteje se moje, uživa pa le on, man hält es für mein Eigenthum, den Nutzen aber hat nur er; — 4) lesen, Mur., ogr., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. čteti.
  38. štẹ́ti, štèm, vb. impf., ogr.- C., pogl. hoteti.
  39. štẹ́tje, n. 1) das Zählen; die Zählung; — 2) das Lesen, vzhŠt.- Vest.
  40. štẹ̑vəc, -vca, m. 1) der Zähler, Cig.; — der Zähler ( math.), V.-Cig., Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) der Leser, Cig., C., vzhŠt.
  41. štẹ́vən, -vna, adj. 1) Zahl-: štẹ̑vnọ ime = števnik, Jan.; — 2) zählbar, Jan. (H.).
  42. štẹvénje, n. 1) das Zählen, Z., M., Vod. (Izb. sp.); — die Rechnung, C.; to ni v števenju, to ne pride v števenje, Polj.; — 2) die Zahl, Z., Trub., Krelj, Rog., Jsvkr.; š. izvoljenih, Kast., Skal.- Let.; tvojih grehov je brez števenja, Bas.; dvanajst števenja, zwölf an der Zahl, Vrt.; — veliko na števenje, der Zahl nach viel, Polj.
  43. štẹvı̑lar, -rja, m. der Rechner, Cig.
  44. štẹvı̑łba, f. die Rechnung, Cig., Jan.
  45. štẹvíłən, -łna, adj. 1) Zahlen-, Cig. (T.); štẹvı̑łnọ razmerje, das Zahlenverhältnis, Cel. (Ar.); — numerisch, Cig. (T.); — 2) zahlreich, V.-Cig., Jan., M., nk.; — 3) = prešteven, zählbar, Jan. (H.).
  46. štẹvíliti, -ı̑lim, vb. impf. mit Zahlen rechnen, Cig., Jan., C.
  47. štẹvı̑łka, f. 1) die Nummer, die Ziffer, V.-Cig., Jan., C., Cel. (Ar.), nk.; — 2) das einzelne Stück: številke razpel so bile po goldinarju, LjZv.
  48. štẹvı̑łkoma, adv. mit Ziffern: š. postaviti, izraziti kaj, etwas beziffern, Cig. (T.); š. zaračuniti, DZ.
  49. štẹviłkovȃnje, n. die Numeration, Cel. (Ar.).
  50. štẹviłkováti, -ȗjem, vb. impf. numerieren, Jan. (H.).
  51. štẹvı̑łnik, m. das Zahlwort, Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.).
  52. štẹvílọ, n. die Zahl; malo, veliko š. ljudi; brez števila, ohne Zahl, unzählig; vojakov brez števila; po številu, der Zahl nach; — die Zahl ( gramm.): edino, dvojno, množno š., die Ein-, Zwei-, Mehrzahl, Jan. (Slovn.).
  53. štẹviloslǫ̑vje, n. = številstvo, die Zahlenlehre, Jan. (H.).
  54. štẹvı̑łstvọ, n. das Zahlensystem, Cig. (T.); — die Zahlenlehre, die Rechenkunst, Cig., Jan.; — das Rechnen, C.
  55. štẹ̑vka, f. die Zählerin, Cig.
  56. štẹ̑vnica, f. das Zählbrett, Cig.
  57. štẹ̑vnik, m. 1) = števec, der Zähler ( math.), Cig.; — 2) = številnik, Jan.
  58. štíridesetən, -tna, adj. zu vierzig gehörend: od štiridesetnih let, von den vierziger Jahren her, LjZv.
  59. štiridesetę̑r, num. vierzigerlei.
  60. štiridesetę̑rən, -rna, adj. vierzigfach.
  61. štiridesetę̑rnat, adj. vierzigfach.
  62. štíridesetkratən, -tna, adj. vierzigmalig.
  63. štiridesetlẹ́tən, -tna, adj. vierzigjährig.
  64. štírikratən, -tna, adj. viermalig.
  65. štirilẹ̑təc, -tca, m. ein vierjähriges Kind, Mur.
  66. štirilẹ́tən, -tna, adj. vierjährig.
  67. štirinajstę̑r, num. vierzehnerlei.
  68. štirinajstę̑rən, -rna, adj. vierzehnfach.
  69. štiriodstǫ́tən, -tna, adj. vierprocentig, Cig., nk.
  70. štirivŕstən, -tna, adj. vierzeilig, Cig., Jan.
  71. štorovítən, -tna, adj. voll Baumstöcke, C.
  72. štrı̑tən, -tna, adj. štritne vrste, Stirnreihen, Telov.; — prim. štrit, vštrit.
  73. šustẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, Trst. (Let.), (šušteti) Jan.; — kaj šustiš tod? = kaj se tod potikaš? BlKr.
  74. šuštę̑rna, f. = šterna, die Zisterne, Trub.
  75. šȗtəc, -tca, m. = norec, nespameten človek, Kot pri Koboridu, Podkrnci- Erj. (Torb.); — der Läppische, Z.
  76. šútən, -tna, adj. Schotter-: šȗtna jama, Levst. (Cest.).
  77. tajı̑təv, -tve, f. die Leugnung, Cig., Jan.
  78. tajnocvẹ́tən, -tna, adj. kryptogamisch ( bot.), Jan., Cig. (T.).
  79. tájnostən, -tna, adj. geheimnisvoll, Jan., nk.
  80. takrátən, -tna, adj. damalig.
  81. tāktən, -tna, adj. Takt-; — = obziren, taktvoll, nk.; taktno obnašanje, nk.
  82. talı̑təv, -tve, f. der Schmelzprocess, Cig. (T.).
  83. tangēntən, -tna, adj. Tangenten-.
  84. tȃntər, adv. iz: ta noter, Rož.- Kres.
  85. tátej, m. = tata, Cig., Jan.
  86. tȃtək, -tka, m. = tata, Jan.
  87. tihótən, -tna, adj. still; tihotni grob.
  88. tı̑ntən, -tna, adj. Tinten-.
  89. tı̑sočkratən, -tna, adj. tausendmalig, Cig., Jan., nk.
  90. tisočlẹ́tən, -tna, adj. tausendjährig, Cig., Jan., nk.
  91. tı̑stec, adv. od tistec, von dort, na vzhodu- Mik.
  92. tlačı̑telj, m. der Bedrücker, nk.
  93. tlačı̑təv, -tve, f. die Unterdrückung, nk.
  94. točı̑təv, -tve, f. 1) das Ausschenken; — 2) das Drehen, Cig.
  95. togótən, -tna, adj. zornig; togotna sreča, Preš.; — zornmüthig, heftig.
  96. tolažı̑telj, m. der Tröster, nk.
  97. tolažı̑teljica, f. die Trösterin, nk.
  98. tolažı̑təv, -tve, f. die Tröstung.
  99. tolerāntən, -tna, adj. strpljiv, tolerant.
  100. tolẹ́tən, -tna, adj. diesjährig, C.

   4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201 5.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA