Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (4.701-4.800)

  1. stérž, m. = storž, Gor.- Valj. (Rad).
  2. stésati, -tę́šem, vb. pf. zusammenzimmern.
  3. stẹ̑ska, f. die Sammelgrube des Mühlwassers, das Mühlwehr, Št.- Cig., C., M.
  4. stẹsníti, -ím, vb. pf. verengen, einengen; — einschränken, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; človeško svobodo s., Cig.; stesnjena oblast, Cig.; — s. se, sich einschränken, Cig.
  5. stẹsnjȃva, f. die Einengung: s. srca, die Herzbeklemmung, Cig.; — die Einschränkung, die Schmälerung, Cig., Nov.
  6. stẹsnjávati, -am, vb. impf. = stesnjevati, Cig.
  7. stẹsnjénje, n. die Verengung, Cig.
  8. stẹsnjénost, f. die Eingeschränktheit, Cig.
  9. stẹsnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad stesniti; einengen, Cig.; — stesnjujoč, limitativ, Cig. (T.); stesnjujoča izreka, der Restrictivsatz, Cig. (T.).
  10. stę́ti se, stámem, stmèm se, vb. pf. gerinnen, coagulieren, Jan., Cig. (T.); scvrta mast se stame, je že steta, jvzhŠt.; loj se je stel, C.; kri se stame ("steme"), Slom.- C.; steta kri, Št.- C.
  11. stetoskōp, m. prsna slušaljka, das Stethoskop, Cig. (T.).
  12. stəzà, f. der Fußweg; rajši po stezi, nego po cesti; "po stezì, po stezì!" kliče prepelica po polju hodečim, Gor.- Levst. (Rok.); vlačugarska s., der Ziehweg (an einem Flusse), der Treppelweg, V.-Cig.; = vlačilna s., Jan. (H.); (po stazi, Levst. [Zb. sp.], gen. pl. stáz [poleg: stəzá, stəzí], Cv.).
  13. stę́zati, -am, vb. impf. ad stegniti; pogl. iztezati.
  14. stəzdà, f. = steza, Guts., Mur., Jan., C., Rož.- Kres.
  15. stəzíca, f. dem. steza: tudi: stəzicà, Valj. (Rad).
  16. stəzíčica, f. dem. stezica; Leži, leži stezičica, Npes.-K.
  17. stəzína, f. = steza, BlKr.; pos. = steza poleg kolovozov po gozdu, Lašče- Levst. (Rok.).
  18. stežȃj, m. die Thürangel, Jan.; vrata na s., na ves s. odpreti, die Thüre angelweit öffnen; od stežaja odprt, angelweit offen, C.; — prim. stežje, stog, stožer, Mik. (Et.).
  19. stežȃjnik, m. die Thürpfoste, C.
  20. stežę́r, m. 1) die Thürangel, Mik.; tudi: stę́žer, Valj. (Rad); — 2) der Haspelstock mit dem Zapfenloch, in welchem sich die Welle dreht, Frey. (Rok.); — 3) ein Cadre, DZ.; stežeri in razdelki deželne brambe (die Stämme und Abtheilungen), DZ.; ( prim. hs. stežer, der Stamm, das Stammvermögen).
  21. stežę́rən, -rna, adj. Cadre-: stežerni stan, der Stand des Cadre's, DZ.
  22. stę̑žje, n. = kol sredi stoga, die Schoberstange, Tolm.- Erj. (Torb.).
  23. stę̑žka, adv. = s težka, schwerlich, C.; — schwer: to me stežka stane, Dol.
  24. stę̑žkoma, adv. mit Mühe, Cig., Jan.; kaum, C.
  25. stofúntən, -tna, adj. hundertpfündig, nk.
  26. stọ̑kratən, -tna, adj. hundertmalig.
  27. stolẹ̑təc, -tca, m. ein hundertjähriger Mann, Mur.
  28. stolẹ́tən, -tna, adj. hundertjährig; stoleten hrast; stoletna pratika; stoletni praznik, die Säcularfeier, Cig., Jan.; stoletne izpremembe, die Säcularveränderungen, Cig. (T.).
  29. stoloravnȃtelj, m. der Ordner einer Tischgesellschaft, nk.; — hs.
  30. stopnjȃtəv, -tve, f. die Steigerung ( gramm.), die Gradation, Jan.
  31. storı̑təv, -tve, f. die Verrichtung, die Leistung, Cig., Cig. (T.), DZ.
  32. stotę̑r, num. hunderterlei; — prim. deseter.
  33. stotę̑rən, -rna, adj. hundertfach; stoterna hvala.
  34. stotę̑rka, f. die Zahl hundert, Mur.
  35. stotę̑rnat, adj. = stoteren.
  36. stoústən, -stna, adj. hundertmäulig, Cig.
  37. stovŕstən, -stna, adj. hunderterlei, Cig.
  38. strahopę̑təc, -tca, m. der Hasenfuß, der Feigling.
  39. strahopę́tən, -tna, adj. = strahopet.
  40. strahótən, -tna, adj. schreckhaft, graus; strahotna vlada, der Terrorismus, Cig. (T.).
  41. strahovítən, -tna, adj. = strahovit 2), Mur., Jan.
  42. strástən, -stna, adj. leidenschaftlich, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  43. stratēg, m. vojskovodja, der Strateg, Cig. (T.).
  44. stratēgičən, -čna, adj. strategisch, Cig. (T.), nk.
  45. strategı̑ja, f. vojskovodstvo, die Strategie, Cig. (T.).
  46. strategı̑jski, adj. strategisch, Cig. (T.).
  47. stražı̑təv, -tve, f. die Bewachung, der Wachdienst, Jan.
  48. strȃžmeštər, -tra, m. der Wachtmeister (Rangstufe in der Cavallerie), C.; (po češ. stražmistr).
  49. strȃžmojstər, -stra, m. = stražmešter, DZ.
  50. strmótən, -tna, adj. steil, Z.
  51. strojı̑təv, -tve, f. das Gerben, die Bereitung der Felle, Cig., Jan.
  52. stvarı̑telj, m. = stvarnik, Mur., Jan.
  53. stvarı̑teljən, -ljna, adj. schöpferisch, C.; stvariteljna moč, Zv.
  54. stvarı̑teljica, f. die Schöpferin, Jan. (H.).
  55. stvarı̑təv, -tve, f. die Erschaffung, die Schöpfung, Cig., Jan., nk.; s. sveta, Ravn.- Valj. (Rad).
  56. stvorı̑telj, m. der Schöpfer, Danj.- Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  57. stvorı̑teljən, -ljna, adj. schöpferisch, Cig. (T.).
  58. stvorı̑təv, -tve, f. 1) die Schöpfung: samosvojna s. (generatio aequivoca), Tuš. (B.); — die Creierung, SlN.; — 2) die Function ( phil., math.), Cig. (T.).
  59. suhokǫ̑stəc, -stca, m. ein beindürrer Mensch: ta suhokostec grdi! Jurč.
  60. suhopę̑təc, -tca, m. ein dünnfüßiger Mensch, Jurč.
  61. suhopę̑tək, -tka, m. = suhopetec: mestni otroci so suhopetki, Vrtov. (Km. k.).
  62. suhótəc, -tca, m. ein oberschlächtiges Mühlrad, auch eine Mühle mit solchem Rade, Vreme- Erj. (Torb.).
  63. suhótən, -tna, adj. 1) etwas trocken, Mur., Jan.; suhotno vreme, trockene Witterung, C.; suhotna klet, SlGosp.- C.; suhotna usta imeti, lechzen, Cig.; — trocken ( fig.): suhotno kaj reči, Zora; suhotna pravljica, Jurč.; — 2) mager: sivolas, suhoten mož, Erj. (Izb. sp.).
  64. suhtẹ́ti, -ím, vb. impf. mager, schwach, kraftlos werden, Savinska dol.- C.
  65. sútəl, -tla, m. = birmski boter, C.; (sutal, Jan.); — prim. it. santolo = boter, C.
  66. svarı̑telj, m. der Mahner, der Warner, Zora.
  67. svarı̑təv, -tve, f. der Verweis, Mur.; — die Ahndung, Cig., Jan.; die Mahnung, die Warnung, Mur., Cig., Jan., nk.
  68. svȃtəc, -tca, m. der Führer, der Kranzjungfer, C.
  69. svȃterca, f. die Kranzjungfer, C., vzhŠt.
  70. svȃterja, f. ein zur Hochzeit geladenes Frauenzimmer, ogr.- Mik.
  71. svȃtervca, f. die Kranzjungfer, C.
  72. svȃtervčnjak, m. der Kranzjungferführer, C.
  73. svȃtevca, f. die Kranzjungfer, C.; tudi: poglajena s., C.; zavita s., die Frau des ersten starejšina, C.; (iz: "svatervca", C.).
  74. svẹ́stən, -stna, adj. besinnungsvoll, Cig.; bewusst ( phil.), h. t.- Cig. (T.); s. samega sebe, selbstbewusst, Cig. (T.).
  75. svę́təc, -tca, m. = svetnik, der Heilige, Jan., C., Ravn.- Valj. (Rad), ogr.- Let.; vsi svetci, das Allerheiligenfest, Mur.
  76. svę́təčən, -čna, adj. festtäglich, festlich, Mur., Jan., C.; svetečni dan, der Festtag, Meg., C.; svetečna propoved, die Festpredigt, Raič ( Let.); (svetę́čən, Mur., Meg.).
  77. svę́təčnost, f. die Feierlichkeit, die Festlichkeit, Mur., Jan., C.
  78. svę̑tej, m. = svetec, svetnik, Jarn.
  79. svę́tək, -tka, m. der Feiertag, der Festtag, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); v petek kakor v svetek, = alle Tage, C.; to obleko imam v petek in svetek, Lašče- Erj. (Torb.), jvzhŠt.; k svetkom se preskrbeti z nastilom, BlKr.; pl. svetki = božični prazniki, C.; — tudi: svétək, Valj. (Rad).
  80. svẹtə̀ł, -tlà, adj. glänzend; svetlo orožje; svetli škornji; svetle oči; svetlo solnce; — licht, hell; svetla noč; svetla soba; v sobi ni dosti svetlo; svẹ̑tli svet, ogr.- C.; svẹ̑tlọ, das Tageslicht; za svetla, noch bei Tage (vor der Dämmerung), vzhŠt.; vse pride na svetlo, alles kommt ans Tageslicht; na svetlo dati knjigo, ein Buch herausgeben, edieren, nk.; — svetlo, das Helle, Cig.; der Raum (in der Maurer- und Tischlersprache), Cig.; svetla širjava med šinami, die Spurweite der Schienen, DZ.; — svetla stran, die Lichtseite, Cig. (T.); — svetle barve, helle Farben; — (v naslovih) erlaucht, Cig., Jan.; svetli grof! Cig.; svetla grofica! LjZv.
  81. 1. svẹ́tən, -tna, adj. Welt-; — = posveten, weltlich, Cig., Jan., nk.
  82. 2. svẹ́tən, -tna, adj. Rath-, Raths-: svẹ̑tni zbor, die Rathsversammlung, Ravn.; svetna hiša, das Rathhaus, Guts.- Cig.
  83. svetẹ́nji, adj. Feiertags-, festlich: svetenja obleka, SlGor.- C., Danj.- M.
  84. svetẹ́njost, f. die Feierlichkeit, C.
  85. svetẹ́šnji, adj. festlich, ogr.- M.; svetešnje oblačilo, vzhŠt.- C.
  86. svetı̑telj, m. der Heiliger, Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  87. svetı̑təv, -tve, f. die Heiligung, Jan.
  88. svẹtločútən, -tna, adj. lichtempfindlich, Sen. (Fiz.).
  89. svetolẹ́tən, -tna, adj. das Jubeljahr betreffend: svetoletna vrata, die Jubelpforte, Cig.
  90. svetopę̑təc, -tca, m. der Scheinheilige, der Frömmler, Jan., C.
  91. svetopę́tən, -tna, adj. scheinheilig, M.; svetopetna hinavščina, Vod. (Bab.).
  92. svítək, -tka, m. 1) der ringförmige Tragwulst, den man auf den Kopf gibt, um darauf leichter etwas tragen zu können, der Tragring; brez svitka škaf na glavi nositi; — 2) etwas Ringartiges, Kranzartiges: s. smokev, ein Kranz Feigen, Cig.; — s. dratu, eine Drahtrolle, Cig.; — voščeni s., der Wachsstock, Cig., DZ.; — der Wulst (in den Säulenordnungen), Cig.; — der Ring, die Krone (an Hufen und Klauen), Cig.; — der Atlas (in der Beinlehre), Cig., Cig. (T.); — v svitke jesti, gierig essen, v svitkih mu je šla jed v grlo, die Speisen wurden von ihm hastig verschlungen, Lašče- Levst. (M.); — 3) der Pfannenkuchen, Cig.; — 4) der Wasserwirbel, Cig.; — 5) v svitke iti, sich sehr ängstigen, Cig.; ( zum Kreuz kriechen, Z.); — 6) roženi s., die hornartige Tellerschnecke (planorbis corneus), Erj. (Ž.); = roženasti s., Jan.
  93. svítəł, -tla, adj., Cig., Jan. i. dr.; (nastalo iz svẹtȃł, kar se izgovarja: svitȃł, Cv.); pogl. svetel.
  94. svı̑tən, -tna, adj. Früh-: svitna maša = svitnica, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  95. svojebítən, -tna, adj. originell, nk.
  96. svojevŕstən, -stna, adj. eigenartig: svojevrstno čudo, Let.
  97. svojítən, -tna, adj. besonderer: zaradi čisto svojitnih, važnih vzrokov, Levst. (Pril.); njih svojitno osebje, DZ.
  98. svojı̑təv, -tve, f. die Zueignung, die Beanspruchung, nk.
  99. svršę́tək, -tka, m. die Vollendung, das Ende, C., Z.; — hs.
  100. šȃntək, -tka, m. der Hinkende, Valj. (Rad).

   4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001 5.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA