Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (4.601-4.700)

  1. stəklẹ́ti, -ím, vb. impf. glasig werden, verglasen, Cig.
  2. steklíca, f. eine Art Giftschwamm, C.; — prim. steklača.
  3. steklína, f. die Wasserscheu; pasja s., die Hundswuth; — das Wuthgift.
  4. steklı̑nski, adj. Wuth-: s. strup, das Wuthgift, Cig.
  5. steklíš, m. der Wüthende, ( fig.) der Ultra, Valj. (Rad); molče mimo steklišev iti, SlN.
  6. stəklı̑t, adj. Glas-: s. papir, Glaspapier, h. t.- Cig. (T.).
  7. stəklíti, -ím, vb. impf. glasieren, Jan., Cig. (T.).
  8. stekljáča, f. = 1. steklača, ein träges Weib, Kr.- Valj. (Rad).
  9. stəkljénje, n. das Glasieren; die Glasur, Cig.
  10. stəklọ̀, n. das Glas, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Rez.- Kl., nk.; jasno je nebo kakor steklo, Lašče- Levst. (Rok.); Marijino s., das Marienglas, Erj. (Min.).
  11. steklóba, f. die Hundswuth, Mur., C.
  12. steklóbən, -bna, adj. wüthend, wüthig, toll, Mur.
  13. stəklobrȗsəc, -sca, m. der Glasschleifer, Jan.
  14. stəkloprę̑dəc, -dca, m. der Glasspinner, Jan.
  15. stəklorẹ̀z, -rẹ́za, m. = steklorezec, Cig.
  16. stəklorẹ̑zəc, -zca, m. der Glasschneider, Jan.
  17. steklọ̑st, f. die Wasserscheu, die Wuth, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Tollheit, Cig.
  18. stəklovíca, f. die Glasfeuchtigkeit im Auge, h. t.- Cig. (T.).
  19. stəklovína, f. 1) das Glas, C.; — 2) der Glaskörper, die Glasfeuchtigkeit im Auge, Cig. (T.), Erj. (Z., Som.), Žnid.
  20. 1. stəkníti, -táknem, vb. pf. (Angestecktes) herunternehmen, Cig., Jan.; prstan s., Cig.; plašč s klina s., BlKr.- M.; s. se, sich losmachen: pes se je steknil, BlKr.
  21. 2. stəkníti, -táknem, vb. pf. zusammenstecken, zusammenfügen, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; s. deske po spahu (spehu), Cig.; tesno staknjeni zaboji, gut schließende Kisten, DZ.; — = na hitro kaj sešiti, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); — s. se, zusammenfallen ( von Linien, math.), Cig. (T.).
  22. 3. stəkníti, -táknem, vb. pf., pogl. iztekniti.
  23. stę̑kva, f. die Regencisterne, Guts., Jarn., Mur., Cig.
  24. stelce, f. pl. (?) dati kravo v stelce, t. j. tako v rejo dati, da tele in mleko ostane redniku, Radgona ( vzhŠt.).
  25. stę́łən, -łna, adj. stelna krava, t. j. krava, katera ima tele, C., Danj.- Mik., vzhŠt.; (tudi hs., češ., rus.).
  26. stelíti se, -ím se, vb. pf. = oteliti se, kalben, C.; — prim. izteliti se.
  27. stèlj, adv. = pičle mere: tri funte stelj = tri funte slabe vage, Jan.; — iz it. sottile, Štrek. (Let.).
  28. stę́lja, f. 1) die Streu; po stelje iti v hosto; za steljo listja nagrabiti; — 2) = praprot, BlKr.; bela stelja, der Adlersaumfarn (pteris aquilina), Navr. (Let.).
  29. stę́ljən, -ljna, adj. Streu-.
  30. stę́ljevnik, m. = steljnik, C.
  31. stę́ljica, f. dem. stelja; divja s., der Eichenfarn (polypodium dryopteris), M.; sladka s., das Engelsüß (polypodium vulgare), C.
  32. steljı̑vọ, n. das Streumaterial, Jan., DZ.
  33. stę̑ljka, f. das Lager, der Lagerstamm (thallus), ( bot.), Jan., Cig. (T.), Tuš. (B.).
  34. stę̑ljkarica, f. die Lagerpflanze; steljkarice, Lagerpflanzen (thallophyta), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).
  35. stę̑ljnica, f. 1) der Streuschuppen, Svet. (Rok.); — 2) = steljkarica, Jan.
  36. stę̑ljnik, m. 1) kraj, kjer se to dobiva, kar kdo za steljo rabi, der Streuwald, C., M., Nov., Gor.; — 2) die Streuhütte, Cig., C.; — 3) = koš za steljo, Tolm.
  37. stę́ljščina, f. das Recht, Laub zu rechen, C.
  38. stę̑łnica, f. 1) = steljnica, der Streuschuppen, Notr.; — 2) = stelnik, Svet. (Rok.).
  39. stę̑łnik, m. = steljnik, gozd, kjer si kdo steljo grabi, der Streuantheil im Walde, Svet. (Rok.), Dol.
  40. stəmnẹ́ti, -ím, vb. pf. = stemniti se, Jan. (H.).
  41. stəmníti se, -ím se, vb. pf. sich verfinstern; stemnilo se je, es ist finster geworden.
  42. stẹ̑n, m., C., Erj. (Min.), pogl. stenj.
  43. stẹ́na, f. 1) die Wand; bob v steno metati = vergeblich Vorstellungen machen; čelna, opažna s., die Giebelwand, Cig.; o božiču pod steno, o veliki noči za pečjo, Met.; slišalo se je za deveto steno (= weithin); — die Seite am Schiff, die Schiffswand, Cig. (T.); — gozdna s., der Waldmantel, Cig.; — 2) die Felswand: živa s., Cig. (T.); — die Wange ( mont.), Cig. (T.); s. poganja, žene, die Felswand fängt an sich aufzurichten, s. stiska (verengt die Grube), je stisnila (hat die Grube ausgeschnitten) ( mont.), Cig.; doljnja s., Liegendes, gornja s., Hangendes ( mont.), Cig. (T.); — 3) kopitna s., die Hufwand, die Trachtenwand, Levst. (Podk.), DZ.
  44. stẹnár, -rja, m. = tesar, Guts., Ravn.- Valj. (Rad).
  45. stəncáti, -ȃm, vb. pf., Dict., pogl. iztencati.
  46. stẹ̑nəc, -nca, m. = stenica, Polj.
  47. stẹnę̑n, adj. = stenski, C.
  48. stẹníca, f. 1) zidana in zgoraj z desko pokrita dobro visoka klop, ki služi namesto mize, Bolške planine- Erj. (Torb.); — 2) die Wanze; pozemne, povodne stenice, Erj. (Z.); nekrilata drevesna s., die ungeflügelte Baumwanze (pyrrhocoris apterus), posteljna s., die Bettwanze (acanthia lectularia), siva drevesna s., die graue Baumwanze (pentatoma grisea), Erj. (Ž.); — 3) die Quetschwunde (mit unterlaufenem Blut), C.
  49. stẹnı̑čarica, f. neka hruška, Valj. (Rad).
  50. stẹníčast, adj. wanzenartig, wanzicht, Cig.
  51. stẹníčav, adj. wanzig, voll Wanzen, Cig., Jan., Z.
  52. 1. stẹníčən, -čna, adj. Wanzen-.
  53. 2. stēničən, -čna, adj. krepilen, sthenisch: stenični afekti, Lampe (D.); — prim. stenija.
  54. stẹníčevje, n. das Bittersüß (solanum dulcamara), Josch.
  55. stẹnı̑čnica, f. der Wanzensame (corispermum), C.
  56. stẹnı̑čnik, m. das Wandläusekraut, die Stinklilie (iris foetidissima), Cig.; — tudi: der Wasserschierling (cicuta virosa), C.
  57. stẹnı̑čnjak, m. = steničnik, der Wasserschierling, Jan.; — tudi: das Wanzenkraut (coriandrum sativum), C.
  58. stenı̑ja, f. napon, die Sthenie ( phil.), Cig. (T.).
  59. stẹník, m. = lesena stena (pri podu ali senici), Dol.
  60. stəníti, -ím, vb. pf., pogl. izteniti.
  61. stẹ̑nj, m. der Docht, Alas., Dict., Guts., Cig., Jan., Ip.- Mik., Štrek., nk.; ne bo tlečega stenja ugasnil, Ravn.; vrvčasti s., der Schnurdocht, DZ.; — prim. stsl. stênь, Schatten, Mik. (Et.).
  62. stenjáti, -ȃm, vb. impf. ächzen, Mik., Z.
  63. stẹ̑nje, n. coll. Felsenwände, die Felsengruppe, Cig. (T.).
  64. stẹnjíca, f. die Dochtbank, Cig.
  65. stẹnobòj, -bója, m. = stenolom, C.
  66. stenogrāf, m. tesnopisec, der Stenograph.
  67. stenografı̑ja, f. tesnopis, die Stenographie.
  68. stenografováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) stenographieren, nk.
  69. stenogrāfski, adj. stenographisch.
  70. stẹnolòm, -lǫ́ma, m. der Mauerbrecher, der Sturmbock, Cig., Jan.
  71. stẹnotvòr, -tvǫ́ra, m. der Felsit, Erj. (Min.).
  72. stẹ́nski, adj. Wand-: stenska ura, die Wanduhr, Guts.- Cig.
  73. stèp, stę́pa, m. 1) le nekoliko v snop zravnana slama, Polj.; — 2) der Vagabund, der Lump, C.
  74. stēp, f. die Steppe, Jan., Cig. (T.), C.; — rus.
  75. stēpa, f. = step f., die Steppe, Cig., Jan., C.
  76. stẹ́panje, n. das Herumschwärmen: nočno s., C.
  77. 1. stẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad 1. stepsti; herabschlagen; hruške z drevesa s., jvzhŠt.
  78. 2. stẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad 2. stepsti; 1) zusammenschlagen: jajca s., Eier klopfen, Cig.; presno maslo s., Butter rühren, C.; — 2) s. se, sich begatten (von Fischen), C.; — 3) s. se, = potepati se, C.; ( prim. hs. stepsti se kam, sich verschlagen).
  79. stę́pčən, -čna, adj. essgierig, Svet. (Rok.).
  80. stepè, -ę́ta, m. der Vagabund, Dol.
  81. stēpən, -pna, adj. Steppen-: stepna rastlina, Cig.; stepna reka, der Steppenfluss, stepno jezero, der Steppensee, Cig. (T.).
  82. stepeníca, f. = potepuhinja, C.
  83. stepenína, f. das Vagabundengesindel, C.
  84. stepenjáča, f. der Butterrührkübel, C.
  85. stę̑pka, f. = stepki, C.
  86. stę̑pki, m. pl. die Rührmilch, die Buttermilch, Guts., C., Valj. (Rad).
  87. 1. stę̑pnik, m. = otep slame: boljšo slamo poškopajo, slabšo postepajo (= v škopnike, stepnike povežejo), Polj.
  88. 2. stēpnik, m. der Steppenbewohner, C.
  89. 1. stépsti, -tépem, vb. pf. herabschlagen, herabprügeln; oreh z drevesa s., jvzhŠt.
  90. 2. stépsti, -tépem, vb. pf. 1) abprügeln; s. koga; — abklopfen, abrühren: jajca s., Cig.; — durch Schlagen dicht machen, Cig.; testo s., Gor.; — s. se, handgemein werden, sich in die Haare gerathen, zu raufen anfangen; — ali ste se s pametjo steple? habt ihr den Verstand verloren? LjZv.; — 2) zusammenraffen, Cig.; — v sebe s., gierig verzehren, Tolm.; — 3) zusammenschwätzen, Cig., Dol., Gor.; Bog zna, kaj bodo še stepli! M.
  91. stəptáti, -ȃm, vb. pf. zusammentreten, zusammenstampfen; zemljo s., die Erde festtreten.
  92. stepúh, m. = potepuh, Mur.- Cig., C.; — prim. 2. stepati 3).
  93. stereografı̑ja, f. telopis, die Stereographie, Cig. (T.).
  94. stereometrı̑ja, f. telomerstvo, die Stereometrie, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  95. stereoskōp, m. telozor, das Stereoskop, Jan., Cig. (T.); zrcalni, lečni s., das Spiegel-, Linsenstereoskop, Žnid.
  96. stereotīp, m. stereotipi, plošče za celotisk, Stereotypen, Cig.
  97. stereotīpən, -pna, adj. stereotyp, Jan., Cig. (T.); stereotipni tisk = celotisk, der Stereotypendruck, Cig. (T.).
  98. stereotipı̑ja, f. celotisk, die Stereotypie, Cig. (T.).
  99. stereotīpnica, f. 1) stereotipni presnetek, der Abklatsch, Cig. (T.); — 2) die Stereotypdruckerei, Jan. (H.).
  100. stę̑ri, m. pl. = stiri, ogr.- C.

   4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA