Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

te (4.401-4.500)

  1. slȗtək, -tka, m. der Ruf, der Ruhm, C., Z., Črniče ( Goriš.).
  2. slútən, -tna, adj. ahnungsvoll, C.
  3. služı̑təv, f. die Dienstführung, Cig.
  4. slúžnostən, -stna, adj. Servituts-, Jan.; služnostni upravičenec, der Servitutsberechtigte, DZkr.
  5. smę̑tək, -tka, m. das Kehricht, Jan. (H.).
  6. 1. smetə̀n, -tnà, adj. voll Wust, wustig, Cig.; smetno žito, Jan., jvzhŠt.; tudi: smetȃn, -tnà; smétən, jvzhŠt.
  7. 2. smẹ́tən, -tna, adj. zulässig, DZ.; ni s. ugovor, es ist keine Einsprache zulässig, Levst. (Cest.); — prim. smeti.
  8. smę́tena, f. = smetana, Meg., Dict., Mik.
  9. smę́tenik, m. = smetanik, M., Zv., Gor.
  10. smetenják, m. der Erdrauch (fumaria), M., Medv. (Rok.); — tudi: der Ackerwaldmeister (asperula arvensis), C.
  11. smolotečína, f. die Pechrinne (an einem Baume), Cig.
  12. smótər, -tra, m. der Endzweck, die Intention, das Ziel, Cig. (T.), C., nk.; — stsl.
  13. smrdoústən, -stna, adj. mit stinkendem Munde, Levst. (M.).
  14. smŕtən, -tna, adj. 1) Todes-: smȓtna ura, kazen, nevarnost; na smrtni postelji, auf dem Todtenbette; — smrtno kosilo ga je ostalo, er ist bis zu einem Knochengerüste abgezehrt, Cig.; — 2) todbringend, tödtlich; smrtna rana; smrtno koga raniti; — smrtni greh, die Todsünde; — 3) sterblich, Jan., Cig. (T.), nk.
  15. snagółtən, -tna, adj., Jan., pogl. samogolten.
  16. snažı̑telj, m. der Reiniger, der Putzer, Jan. (H.).
  17. snažı̑teljica, f. die Reinigerin, die Putzerin, Jan. (H.).
  18. snę̑təc, -tca, m. neka riba: der Stint (osmerus eperlanus), Erj. (Z.).
  19. snẹ̑tən, -tna, adj. Getreidebrand-: snetni madež, Cig.
  20. snubı̑təv, -tve, f. die Brautwerbung, die Freiung.
  21. snȗtək, -tka, m. die Kette, das Aufzugsgarn, der Zettel; snutka bo za tri osnove, Polj.
  22. sobı̑tək, -tka, m. die Coexistenz, Cig. (T.).
  23. sobítən, -tna, adj. coessentiell, consubstantiell, Cig., Jan.
  24. soborı̑telj, m. der Mitstreiter, nk.
  25. sobǫ́tən, -tna, adj. Samstags-, samstägig; sobotni večeri.
  26. sočútən, -tna, adj. mitfühlend, theilnehmend, Jan., nk.; sočȗtni živec, der sympathetische Nerv, Cig. (T.).
  27. sodẹlȃtelj, m. der Mitarbeiter, der Mitwirkende, C., Navr. (Kop. sp.).
  28. sodı̑telj, m. der Beurtheiler: poznavatelji in soditelji ženske lepote, Str.
  29. sodomẹ́stən, -stna, adj. geradstellig ( math.), Cig. (T.).
  30. sokovítən, -tna, adj. = sokovit, Guts.
  31. solástən, -stna, adj. miteigenthümlich, Cig.
  32. sołdȃtək, -tka, m. dem. soldat; 1) ein kleiner Soldat; — ein Soldat aus Holz oder Pappendeckel, Valj. (Rad); — 2) soldatki, die europäische Erdscheibe oder das Schweinsbrot (cyclamen europaeum), Tuš. (R.), Gor., Št.; tudi: das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Gor.
  33. solítər, -tra, m. der Salpeter, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. bav. salliter, Levst. (Rok.).
  34. somnožı̑telj, m. der Coefficient ( math.), Cig. (T.); — rus. somnožitelь.
  35. sontən, -tna, adj. = soten, Poh.- C.; (tudi: sontiv, C.).
  36. sopótən, -tna, adj. Dampf-, ogr.- C., Valj. (Rad).
  37. soprosı̑telj, m. der Mitbewerber, DZ.
  38. sǫ̑rtən, -tna, adj. 1) von verschiedener Qualität: sortno je platno, za katero je več predic prejo prelo, Polj.; — sortno blago = raznovrstno blago, da je moči izbrati, Dol.; — 2) geeignet: nisem sorten, da bi med gospodo šel, sortno je, es hat das entsprechende Aussehen, jvzhŠt.
  39. sotən, -tna, adj. stark, Poh.- C., Z.
  40. sotẹ̑ska, f. die Thalenge, der Engpass, Mur., Cig., Jan., C., Cig. (T.), Jes., nk.; tudi: sǫ́tẹska, Št.
  41. soustanovı̑telj, m. der Mitbegründer, nk.
  42. sovŕstən, -stna, adj. gleichzeitig, Šol.
  43. spačı̑telj, m. der Verderber, kajk.- Valj. (Rad).
  44. spası̑telj, m. der Erlöser, Habd.- Mik., SlN.; — stsl.
  45. speditér, -rja, m. odpravnik, der Spediteur.
  46. spēktər, -tra, m. das Farbenbild, das Spectrum ( phys.), Cig. (T.).
  47. spẹšı̑təv, -tve, f. die Förderung, Jan.
  48. spisȃtelj, m. = pisatelj, der Autor, der Verfasser, Jan., nk.
  49. spisȃteljica, f. = pisateljica, nk.
  50. spisȃtəv, -tve, f. die Verfassung, die Abfassung, Jan.
  51. spisovȃtelj, m. kdor kaj spisuje, der Verfasser, der Literat, Jan., nk.
  52. splahtẹ́ti, -ím, vb. pf. mit Flamme verbrennen, Mur.
  53. splastẹ́ti, -ím, vb. pf. sich legen und verfaulen: trava, žito pod snegom splasti, Nov.- C.; zelje je splastelo, vzhŠt.- Valj. (Vest.).
  54. splę̑tək, -tka, m. das Geflochtene, Z.; = kita, C.
  55. spleteníca, f. 1) ein (geflochtener) Korb, Mur., Cig., Schönl.; dvanajst spletenic so bili napolnili, Jsvkr.; — der Wagenkorb, die Wagenflechte, Mur., Cig., C., M.; — 2) eine geflochtene Decke, eine Strohmatte, Dict.; — 3) ein verflochtener Wachsstock, C.; — 4) = kita, der Zopf, Z.; — 5) = spletenka 1), Z.
  56. spleteníčiti, -ı̑čim, vb. pf. zusammenpfuschen ( z. B. einen Aufsatz), Cig. (T.); nekoliko vrstic s., LjZv.; zusammenstümpern: na novo spleteničene besede, Levst. (Zb. sp.).
  57. spletenína, f. 1) das Flechtwerk, Jan.; — s. laži, ein Gewebe von Lügen, Cig.; — 2) = krotovica, der Strobel, Jan.
  58. spletenjáča, f. ein geflochtener Korb, C.
  59. spletę́nka, f. 1) die Kranzjungfer; — 2) das Geflecht, C.
  60. splę̑tež, m. die Verflechtung, Cig. (T.).
  61. spočę́tək, -tka, m. 1) = početek, der Anfang, der Beginn, Mur.; — 2) die Leibesfrucht, der Embryo, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; zaprava spočetka, die Abtreibung der Leibesfrucht, DZ.
  62. spočę́tən, -tna, adj. empfänglich (vom weibl. Geschlechte), Cig., Jan.
  63. spočę̑təv, -tve, f. die Empfängnis, Cig., Jan.
  64. spohótən, -tna, adj. = pohoten; lüstern, Jan.; s. na grozdje, BlKr.- M.; wollüstig, Cig., Jan.
  65. spojı̑təv, -tve, f. die Vereinigung, nk.; — die Begattung, Jan.
  66. spoštèn, -éna, adj. = pošten, C., Z.
  67. spotəkljìv, -íva, adj. = spotikljiv, anstößig, C., nk.
  68. spotəkníti se, -táknem se, vb. pf. im Gehen mit dem Fuße anstoßen, stolpern; spoteknil se je in je padel; s. se ob kaj; tudi: s. se nad čim (na čem), über etwas stolpern, Cig.; — spoteknilo se mu je, er stolperte, Cig.; — ( pren.) einen Fehler begehen, Cig.
  69. spǫ́tən, -tna, adj. kar je s pota, abwegsam, Cig.
  70. spoznátən, -tna, adj. erkennbar, Cig. (T.), UčT.
  71. spoznȃtəv, -tve, f. 1) die Erkenntnis, Mur., Cig., Jan.; s. samega sebe, Z.; — 2) die Anerkennung, (-tva) Cig.; das Bekenntnis, Jan.; s. sv. vere, das Glaubensbekenntnis, Jan.
  72. spoznavȃtelj, m. der Bekenner, Let.
  73. spravı̑telj, m. 1) der Versöhner, der Vermittler, C.; — 2) der Erwirker, der Urheber, der Gründer, ogr.- C.; s. knjige, der Autor, C.; s. molitve (očenaša), ogr.- Let.
  74. spregȃtəv, -tve, f. die Conjugation ( gramm.), Jan., nk.
  75. sprẹmı̑təv, -tve, f. die Begleitung, Jan., C.
  76. sprę́tən, -tna, adj. geschickt, tauglich, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Mik., Dol.; s. za delo, Št.; spretna roka, eine geläufige Hand, Jan. (H.).
  77. sprijáteljiti, -ȃteljim, vb. pf. befreunden, (-tliti) Cig., Jan.; sprijateljila je naju politika, Jurč.; — s. se, Freundschaft schließen: s. se s kom, Cig., M., nk.
  78. sprístən, -stna, adj. = pristojen, schicklich, M., Z., Rib.- Burg. (Rok.).
  79. sprọ̑tən, -tna, adj. Gegen-, Mur.; sprotni podpis, die Contrasignierung, Jan.; — gegenseitig, Mur., Jan.; sprotna ljubezen, Mur.
  80. sprožı̑telj, m. der Anreger, SlN.- C., nk.
  81. sprožı̑təv, -tve, f. das Losdrücken; — die Anregung, C., DZ., nk.
  82. sprstenẹ́ti, -ím, vb. pf. zur Dammerde werden, in Humus verwandelt werden, vererden, Cig., Jan., M.; mnoge živali so v prsti strohnele ali sprstenele, Vrtov. (Km. k.); sprsteneli goveji gnoj, Cv.; — verwittern, Šol.; — vermodern, Cig.
  83. sprstenína, f. = sprstenele stvari, C.; die Dammerde, Cig., Nov.; lesna s., die Holzerde, Cig.; — das Verwitterungsproduct: ilovnina je neka sprstenina raznesena iz nekdanjih trdih kamenov, Vrtov. (Km. k.).
  84. spȗstək, -stka, m. die Handlung des Niederlassens, Cig.; — s. pri ceni, der Rabatt, Cig.
  85. spȗstən, -stna, adj. Fall-: spustne duri, die Fallthür, spustna rešetka, das Fallgatter, Cig.; (po rus. in polj.).
  86. sramótən, -tna, adj. schändlich, schimpflich, schmählich, entehrend; sramotno dejanje; Schimpf-, Schand-; sramotni oder, der Pranger, Cig.
  87. sramotı̑telj, m. der Entehrer, der Beschimpfer, C.
  88. sramotı̑təv, -tve, f. die Beschämung, die Entehrung, die Schändung, die Beschimpfung, Jan.
  89. srbopę̑təc, -tca, m. der Muthwillige, Bes.; konj s., ein wildes Pferd, SlN.
  90. srborítən, -tna, adj. = srborit, Jan.
  91. srdítən, -tna, adj. = srdit, ogr.- M.
  92. srdı̑tež, m. der Heftige, SlN., Levst. ( LjZv.).
  93. srdorı̑təc, -tca, m. = jeznorit človek, Jurč.
  94. srebrnocvẹ́tən, -tna, adj. silberblumig, Cig.
  95. srebrosvẹ́təł, -tla, adj. silberglänzend, Zv.
  96. srẹdopóstən, -stna, adj. Mittfasten-: sredopostna nedelja, Navr. (Let.); — nav. sredposten.
  97. srẹdotę́žən, -žna, adj. centripetal, Cig., Jan., Cig. (T.).
  98. srẹdotę́žnost, f. die Centripetalkraft, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  99. srẹdpóstən, -stna, adj. Mittfasten-; sredpostna nedelja, der Lätare-Sonntag, der Mittfastensonntag.
  100. srẹjpóstən, -stna, adj., Levst. (Rok.), pogl. sredposten.

   3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA