Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

tal (1.001-1.100)

  1. ščúrək, -rka, m. die Küchenschabe (blatta orientalis); — tudi: die Feldgrille (gryllus campestris), Mur., Cig., Mik., Škrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.); — = striček, die Hausgrille, Dol.; — = čirič, die Weingrille, Dol.
  2. šę́ma, f. 1) die Larve, die Maske, Mur., Cig., Jan., Mik., nk.; — 2) die maskierte Person, die Maske; pustna š., dela, govori kakor kvatrna šema = šale zbija o nepravem času, Dol.- Levst. (Rok.); šeme ga ližejo, er ist närrisch, muthwillig, Mur.; — 2) = prismoda, ein dummer Kerl; šema neumna! prava šema je; — 3) die Genitalien des Weibes, der Stute, Ljub., Dol.; — prim. nem. Schemen = Schatten, Larve, Mik. (Et.).
  3. šı̑bka, f. 1) langes, dünnes Stück eines Metalls, die Barre: železo v šibkah, das Stabeisen, Cig. (T.); železne šibke, eisernes Fenstergitter, Vrt.; — 2) der Gewehrladstock, C.
  4. šklendráti, -ȃm, vb. impf. durch Schneiden verunstalten, verschneiden, V.-Cig.
  5. šklopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = klopotati, rasseln, schlottern, schepern, Z.; toča je šklopotala, SlN.
  6. štǫ̑r, m. 1) der Baumstumpf, der Baumstock; kaj bom tu stal, kakor hrastov štor! Jurč.; — der Krautstrunk, Dict., Cig., Dol., Gor.; — 2) der Zapfen von Nadelbäumen, Poh.; — 3) der Baumknorren, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) der Klumpen, Mur., Trst. ( Vest.); — 5) eine ausgehöhlte Birne, jvzhŠt.; — 6) = škaf, das Schaff, Koborid ( Goriš.); — 7) psovka neokretnemu človeku, der Klotz; — tudi: štòr, štóra; — prim. bav. storren, Baumstumpf, Mik. (Et.).
  7. štrkȃt, m. eine Art Aronstab (arum italicum), Sovinjak ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  8. tədàjci, adv. damals, Mik.; — sogleich damals, sogleich, C.; on je t. vstal, Krelj.
  9. telakínati, -am, vb. impf. = takljati: jajca t., Zilj.- Jarn. (Rok.); — prim. talikati.
  10. telečják, m. 1) der Tornister, Cig., Vrt., Cv.; ( hs.); — 2) der Kalbstall, C.
  11. tę́lək, -lka, m. die grüne Nieswurz (helleborus viridis), Tublje na Krasu- Erj. (Torb.); — die Gichtrose (paeonia peregrina), Koblja glava na Krasu- Erj. (Torb.); — prim. talog.
  12. télog, m. = talog, V.-Cig.; t. zavleči ali s telogom zavleči živini, die Nieswurz einem Vieh durchziehen, V.-Cig.
  13. téloh, m. = talog.
  14. tẹlovȃdnica, f. die Turnanstalt, die Turnhalle, Jan., nk.
  15. 2. telovník, m. = telog, talog, Levst. (Beč.), Dol.
  16. temę́ljən, -ljna, adj. Grund-, Fundamental-, Cig., Jan., nk.; temę̑ljna pravica, Jan.
  17. təmnoglȃvəc, -vca, m. der Finsterling: pitali so nas s temnoglavci, Str.
  18. tìn, tína, m. 1) die Schalwand, die Scheidewand, Cig., Jan.; — die Verplankung im Stalle, Ravn.- Cig.; die Bretterwand am Giebel eines Hauses, C., Z.; — 2) der Erker, Cig., M.; der Altan, Z., Burg. (Rok.); prijazne hiše s tini, Zv.
  19. tiskárnica, f. die Druckanstalt, die Buchdruckerei, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.
  20. toláč, m., nam. talač, Erj. (Torb.).
  21. tǫ́lək, -lka, m. der Türkenbund (lilium martagon), Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. talog.
  22. tọ̑ličək, -čka, adj. dem. tolik; so klein, toličko, so wenig, Z., Ravn.- Mik., Vrt., nk.; toličko zakrivljen, Levst. (Zb. sp.); — toličko da, kaum, Levst. (Sl. Spr.); t. da ne, fast, beinahe: vse drugo je toličko da ne ostalo zunaj pred pragom, Levst. ( LjZv.).
  23. tolíga, f. = taliga 1), der Schubkarren, Jan., Danj.- Mik.; tudi pl. tolige, ogr.- C., Valj. (Rad), Zora, vzhŠt.
  24. toríšče, n. die Stätte, die Stelle, Jan.; torišča nema, kamor bi glavo nagnil, C.; s torišča ne more, er kann nicht von der Stelle, C.; torišče, kjer je hram stal, Glas.; videl je mošnjo na torišču, kamor jo je bil položil, Vrt.; smrtno, bojno t., C.; našel je torišče, kjer se koplje kačec, Npr. ( vzhŠt.)- Kres; — der Bauplatz, C., Z.; — das Wasserbett, Celjska ok.- C., Svet. (Rok.).
  25. tóžba, f. die Klage; die gerichtliche Klage; tožbo podati, die Klage erheben, Cig.; tožbo pognati pred sodnika, Levst. (Pril.); = tožbo sprožiti, DZ.; pod tožbo biti, im Anklagestand sein, Cig.; tožba je ostala mrtva, der Process wurde sistiert, Ip.
  26. trimẹsečnína, f. die Quartalrate, DZ.
  27. 2. trkljáti, -ȃm, vb. impf. 1) rollen lassen, Z.; t. s krajcarji (neka igra) = krajcarje talikati raz prislonjeno deščico, Polj.; — t. se, rollen, stürzen, Z., C.; kamenje se trklja s hriba, Rut. (Zg. Tolm.); — 2) ( intr.) = t. se: denarji trkljajo ( namr. po tleh), Ravn.
  28. trǫ́bovnik, m. die Trompetenblume (bigonia catalpa), Tuš. (B.).
  29. tvoríłən, -łna, adj. gestaltend, bildend, Cig., Jan.; — schöpferisch, Cig., nk.
  30. tvoríłnost, f. die Gestaltungskraft, Cig. (T.).
  31. tvoríti, -ím, vb. impf. 1) bilden, gestalten, Jan., Cig. (T.), nk., ( stsl.); — 2) t. se, eiterig werden (vom Furunkel), Hip.- C.
  32. tvǫ́rnost, f. 1) die Thätigkeit, Jan.; die Wirksamkeit, Cig. (T.), C.; — 2) die Bildungskraft, Cig.; die Gestaltungskraft, Cig. (T.); die Schöpferkraft, Cig. (T.).
  33. ubǫ̑žnica, f. das Armenhaus, die Armenanstalt, Mur., Cig., C., Slom., nk.
  34. učilíšče, n. die Lehranstalt, die Unterrichtsanstalt, Cig., Jan., nk.
  35. učı̑łnica, f. 1) das Lehrzimmer, der Lehrsaal, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Lehranstalt, die Schule, Cig., Jan., nk.
  36. učiteljíšče, n. die Lehrerbildungsanstalt, C., nk.
  37. učiteljı̑ščnik, m. der Schüler einer Lehrerbildungsanstalt, Jan. (H.).
  38. 1. ugọ̑rək, -rka, m. 1) der Abfall von Metallen bei ihrer Verarbeitung, die Krätze, Cig.; — 2) = ogorek, Mur., Mik.
  39. uhítati, -hı̑tam, vb. pf. entführen, Cig., Nov.- C.; Turčini so prijahali, Alenčico ti vhitali, Npes.-K.; davontragen, M.; skrivaj kaj črez mejo u. (schmuggeln), Vrtov. (Km. k.).
  40. uledę́nəc, -nca, m. = kristal, Jan., C.
  41. uledeníti se, -ím se, vb. pf. 1) zu Eis werden, M.; — 2) krystallisieren, V.-Cig., Jan., Cig. (T.).
  42. ulę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. 1) biegen, einbiegen, krümmen, M., C., Met., BlKr.; u. se, sich biegen, sich krümmen, C., Mik.; uleknjen, gekrümmt, eingebogen, Dol.; če koga udariš, se ulekne, BlKr.; u. koga, jemanden schlagen, dass er sich krümmt, Z.; dila se je uleknila (ist eingeschrumpft), Svet. (Rok.); — u. jo, abbiegen, seitwärts enteilen, C.; — 2) u. se, nachgeben, nachlassen: ulekne se vsaka vlačna ali prožna stvar, n. pr. mehka postelja, kup listja itd., Podkrnci- Erj. (Torb.); ulekne se tudi voda, reka, kadar o povodnji pade, Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.); uleknilo se je morje, Levst. (Zb. sp.); — glasovi so se nekoliko uleknili, a skoro zopet narastali, Erj. (Izb. sp.); — 3) anschmiegen: škornje po nogi u., C.; u. se, sich schmiegen: ulekne se robača po životu, škornja po nogi, BlKr.; — 4) u. se, erschrecken, C.
  43. úmən, -mna, adj. 1) Vernunft-, intellectuell, Cig.; umno čustvo, intellectuelles Gefühl, Cig. (T.); umni dar, das Talent, Cig. (T.); — 2) vernünftig, verständig, intelligent, gescheit; umna glava; — rationell: umno gospodarstvo, nk.; — 3) ein Verständnis habend: le tistim je govoril o njem, ki so ga bili umni, Ravn.- Mik.
  44. umẹstı̑təv, -tve, f. die Aufstellung, die Placierung, nk.; die Installierung, Jan. (H.).
  45. umẹ́stiti, -im, vb. pf. aufstellen, placieren, anbringen, Cig., ogr.- C., nk.; installieren, Cig.
  46. umẹ̑tẹłən, -łna, adj. geschickt, erfahren, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Dol., Notr.; u. vojskovanja, Boh.; u. z lokom, u. k boju, Dalm.; u. in prebrisane glave, Jurč.; kaj umetelno sem jo ubral! Jurč.; umetelna zver, Notr.; kunstfertig, Jan.; umetelni strugar, der Kunstdrechsler, Cig.; — künstlich, mit Kunst gearbeitet, Meg., Mur., Cig., Jan.; taki vozovi so cenejši in umetelnejši, LjZv.; — umetelni nagon, der Kunsttrieb, Cig. (T.); — (govori in piše se nav. umetalen; tudi umeteljen, Levst., Cig. [T.]).
  47. umẹ̑tẹłnost, f. 1) die Geschicklichkeit, Mur., Cig., Jan., Dalm., Krelj, Boh., Dol., Notr.; peti dar sv. duha je u., Schönl.; — die Erfahrung, Meg.; — 2) die Kunst, Guts.- Cig., Mur., Jan., nk.; vsaktero svojo u. izkušati, Krelj; sleherni je v svoji umetelnosti (umetalnosti) moder, Škrinj.- Valj. (Rad); obrazne umetelnosti, (-teljnosti), DZ.
  48. umẹtnı̑nski, adj. Kunstwerke betreffend; umetninska ostalina, künstlerischer Nachlass, Navr. (Let.).
  49. umovı̑t, adj. talentiert, Cig. (T.).
  50. upetáti, -ȃm, vb. pf. = pete odnesti, entgehen, Z.; toliko, da sem upetala dežju, Gor.
  51. upodȃbljanje, n. 1) die Assimilation, Cig. (T.); — 2) die Gestaltung, die Bildung, die bildliche Darstellung, Jan., nk.
  52. upodȃbljati, -am, vb. impf. ad upodobiti; 1) assimilieren, Cig. (T.); u. se, sich ähnlich machen, ähnlich werden, Let.; — 2) formen, gestalten, bilden, Jan.; durch Abbildungen darstellen, Cig. (T.), nk.; upodabljajoče umetnosti, bildende Künste, Zv.
  53. upodȃjnica, f. die Creditanstalt, Jan.
  54. upodǫ̑ba, f. 1) die Assimilation, Cig. (T.); — 2) die Gestaltung, die Bildung, Cig., Jan.
  55. upodobı̑təv, -tve, f. 1) die Assimilation, Jan.; — 2) die Gestaltung, Jan.
  56. upodǫ́biti, -dǫ̑bim, vb. pf. 1) ähnlich machen, Mur., Cig.; assimilieren, Cig., Jan., Cig. (T.); u. se, ähnlich werden, Mur.; — 2) gestalten, formen, bilden, Cig., Jan., Cig. (T.); durch Abbildungen darstellen, Cig. (T.), nk.
  57. upodǫ́bnost, f. die Gestaltbarkeit, Cig. (T.).
  58. urájtati se, -am se, vb. pf. 1) sich verrechnen, Cig.; — 2) urajtal sem se, es ist mir eingefallen, jvzhŠt.; (u. si, sich einbilden, Slom.- C.).
  59. usodovę̑rəc, -rca, m. der Fatalist, Cig. (T.).
  60. usodovę̑rje, n. der Fatalismus, Cig. (T.).
  61. ustàv, -stáva, m. 1) der Einhalt, Cig.; — 2) = zavod, die Anstalt, das Institut, Jan., nk.; — 3) das Statut, DZ.; u. povodnega redu, die Flusspolizeiordnung, Levst. (Nauk).
  62. utvoríti, -ím, vb. pf. gestalten, Cig. (T.).
  63. utvǫ́rnost, f. die Gestaltbarkeit, Cig. (T.).
  64. vagȃłnica, f. die Wägeanstalt, Cig., DZ.
  65. vȃr, m. 1) die Löthung, C., Z.; das Schweißen, Z.; — 2) das Loth ( d. i. der metallische Körper, womit man löthet), Cig.; — 3) = droben pesek, ki rabi kovaču, da ž njim potresa železo, kadar je "vari", der Schweißsand, C., Notr.; — 4) der Sud, der Schwall, Jan.; — = pene od vretja, Dol.; var pobrati, Dol.
  66. varovȃłnica, f. die Bewahranstalt, Cig.
  67. vẹ̑drnik, *** m. prostor ali stalo (klop) v kuhinji, kjer stoje vodni kebli, M., C., Žabče ( Tolm.), Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.
  68. 1. vẹ́gati, -am, vb. impf. 1) schwanken, nicht gerade stehen, nach einer Seite hin das Übergewicht haben, Z., Ip.- Mik., BlKr.; skleda vega, kadar ne stoji trdno, ker ima takšno dno, ki se ne dotika povsod svojega stališča, Lašče- Erj. (Torb.); vegati na dve strani, hin und her schwanken, Levst. (Zb. sp.); — tudi: v. se, C.; voz se vega po slabem potu, a tudi vinjen človek se vega, rekše, omahuje zdaj na to, zdaj na ono stran, Rihenberk- Erj. (Torb.); — ta stvar se še vega, t. j. ni še trdno določena, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) sich werfen (o deskah), Cig.
  69. 2. vẹ̑k, m. 1) die Kraft, Meg., Dict., V.-Cig., Jan., C.; on bo ljudem moč ino vek dal, Trub.; ti si moj vek! Dalm.; k veku pripraviti, erquicken, Dict.; človek na stare dni ali bolnik nima veka, BlKr.; sol vek izgubi, Trub.; iz hlebca bo ves vek prešel, Dol.- Mik.; — 2) das Lebensalter, Mik., Erj. (Som.); — 3) das Zeitalter, Mur., Cig., Jan., nk.; Zlati vek zdaj Muzam kranjskim pride, Preš.; — stari, srednji, novi v., das Alterthum, das Mittelalter, die Neuzeit, Jan., nk.; — das Jahrhundert, Mur., Cig., Jan., nk.; — na veke, na vse veke, in alle Ewigkeit; od veka, von Ewigkeit her, Cig.; iz veka v vek, C.; na vek in veke, immerdar, = na vek veka, C.
  70. velę̑sa, f. die Silberwurz (dryas octopetala), C., Medv. (Rok.).
  71. 1. vę́ntati, -am, vb. pf. 1) abwehren, Mur., Fr.- C., Ravn.; v. si lakoto, Ravn.; vodi smo ventali (= ubranili, da ni nič preplavila), Tolm.; — 2) Abhilfe schaffen: bo že kako vental, Ravn.; — prim. nem. abwenden (?), C.
  72. vezẹ̑la, f. die Waldrebe (clematis vitalba), Tuš. (R.).
  73. vezẹ̑lje, n. 1) der Bindbast, das Bandwerk, Cig.; — 2) die Waldrebe (clematis vitalba), Jan., Mik., Ravn.- M., pri Fari ( Notr.)- Štrek. (LjZv.).
  74. 1. vę́zniti, vę̑znem, vb. pf. stecken bleiben, Mur., Jan., Mik., C.; ( z. B. in einem Moraste), Mur.; v blatu sem veznil, vzhŠt.; = v. se, M.; svinja se je veznila, n. pr. noga ji je kje obtičala, da ne more z mesta, jvzhŠt.; jed se je veznila = zastala je v grlu, da ne more ni naprej ni nazaj, BlKr.
  75. vı̑dez, m. 1) die Sicht, Jan.; sivec je že malo preveč rebra na očiten videz stavil, Jurč.; na v. postaviti, ersichtlich machen, DZ.; obrazne kosti so stale posebno na videz, Jurč.; — das Aussehen: slab v. imeti, Jurč.; — 2) der Schein, der Anschein, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; ne sodim po videzu, Ravn.; na videz, zum Schein.
  76. víhati, -ham, -šem, vb. impf. 1) aufwärts biegen o. drehen; lase v.; v. si brke, sich den Schnurbart drehen; - zurückschlagen, aufstülpen; v. si hlače, rokave; — nos v., die Nase rümpfen; — v. se, sich zurückbiegen; obutal se viha, če je predolga; — 2) schwingen: mlatiči vihajo cepce na kvišku, Ravn.; — 3) stürmen: burja viha, veter je vihati jel, C.
  77. visòk, -óka, adj. hoch; — visoko leteti, meriti, hoch hinaus wollen, Cig.; — hochmüthig, vornehm; tako visok je; visoka glava, ein hochmüthiger Mensch; nekateri človek je visok, kakor bi svet na njem stal, M.; — tudi: vísok, -óka; compar. višji, visokejši, tudi: visočji, Cv.; adv. više.
  78. 1. víti, víjem, vb. impf. 1) winden; prejo v klopčič v.; venec v.; trte v.; piščali v. (iz muževnih šib); v. roke, mit den Händen ringen; krč me vije, ich habe Krämpfe; vije me po trebuhu, ich habe die Kolik, Cig., LjZv.; — Windungen machen: brezen, če z rilcem ne rije, pa z repom vije, Npreg.- Jan. (Slovn.); Na pragu je stala, Je vila z glavo (wendete den Kopf nach allen Seiten), Npes.-K.; — v. se, sich winden, sich schlängeln; potok, pot se vije; — od bolečin se viti; — 2) bedrängen, quälen, Cig.; skušnjava nas vije, Škrinj.- Valj. (Rad).
  79. vklȃda, f. 1) die Ladung ( z. B. des Schiffes), Cig.; metali so vklado v morje, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) die Grundmauer, der Grund, C., M.
  80. vmẹstı̑təv, -tve, f. die Installation, Cig., DZ.
  81. vmẹ́stiti, -im, vb. pf. einsetzen, installieren, Cig., C., DZ., nk.
  82. vmẹ́ščenje, n. die Installierung, Cig., C., nk.
  83. vodorávən, -vna, adj. horizontal, Cig. (T.), nk.; — češ.
  84. vodorávnost, f. die horizontale Lage, nk.
  85. vojskǫ́vən, -vna, adj. 1) Heer(es)-; vojskǫ̑vni zavodi, die Heeresanstalten, DZ.; — 2) Kriegs-, Dalm.
  86. volǫ̑vnik, m. 1) der Ochsenstall, C.; — 2) neka trta, Ip.- Erj. (Torb.); = volovina, Vrtov. (Vin.); — die Blüte der Herbstzeitlose, C., DSv.
  87. volǫ̑vnjak, m. 1) der Ochsenstall, Cig.; — 2) = volovnik 2), Ip.- Erj. (Torb.).
  88. vpéljati, -pę́ljem, -áti, -ȃm, vb. pf. einführen; v. v urad, in ein Amt einführen, installieren, Cig., Jan.; — v. šego; — v. otročnico, porodnico (v cerkev), die Wöchnerin einsegnen.
  89. vpeljȃva, f. die Einführung; die Installation, Cig., Jan.
  90. vrástati se, -am se, vb. impf. ad vrasti se; = vraščati se: deklica se mi je od dne do dne bolj vrastala v srce, Jurč.
  91. vrȃstək, -tka, m. die Krystallgruppe, Erj. (Min.).
  92. vrèj, adv. v eno vrej, zugleich: kadar se bo z dvema v eno vrej trobentalo, Dalm.- M.; — v en vrej, immerfort, SKr.; — prim. vred.
  93. vȓh, vȓha, vrhȃ, m. 1) das obere Ende, der Gipfel, na vrhu visoke gore; drevesu vrh odtrgati; der Scheitel ( geom.), Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.); der Höhepunkt, Cig. (T.); do vrha priti, die größte Höhe erreichen, Cig.; do vrha dorasti, vzrasti, vrha dorasti, erwachsen; sin je vrha dorastel, Npr.-Krek; = vrha velik vzrasti, Npes.-Vraz; = pod vrh priti, C.; = svoj vrh dorasti, Prip.- Mik.; — 2) = gorica, vinograd, der Weinberg, SlGor.- Mur., Cig., C.; v vrh iti, Mur., C.; Jaz pa imam vrha dva, Polna vina sladkega, Danj. (Posv. p.); — 3) der Obertheil, das Oben; po vrhu plavati, obenan schwimmen; na vrhu ležati, oben liegen; od vrha do tal, von oben bis unten; do vrha napolniti, bis obenan füllen = pod vrh napolniti, Cig.; — do vrha, völlig, Cig.; na vrh priti, nach oben kommen, auftauchen, zum Vorschein kommen; ( pren.) na vrhu biti, die Oberhand haben, Cig.; na vrh iti komu, sich jemandem widersetzen, Fr.- C.; na vrh priti komu, jemanden zu Paaren treiben, überweisen, C.; — po vrhu, obenhin, oberflächlich; — po vrhu kupiti, in Bausch u. Bogen kaufen; — po vrhu dati, obendrein (als Zugabe) geben; — z vrhom, gehäuft voll; z vrhom nameriti; z vrhom, im Überflusse, Cig.; vsega je z vrhom v domu, Vrt.; vsega z vrhom imeti, Levst. (Zb. sp.).
  94. vrtár, -rja, m. der Gärtner, C., Boh., Levst. (Pril.), SlN., Dol.; moder, umetalen v., Trub.
  95. vŕtati, vȓtam, vb. impf. 1) bohren; — 2) grübeln; v. in premišljevati, Glas.; toliko časa so vrtali, da so pravo našli, Erj. (Izb. sp.).
  96. vrtokljùn, -kljúna, adj. raca vrtokljuna (= ki vedno s kljunom vrta?), Levst. (Zb. sp.).
  97. vrvetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. hin- u. herschweben: zdaj in zdaj je kako zrnce snega vrvetalo po burji, Jurč.
  98. vštrı̑c, I. adv. nebeneinander, in gleicher Linie o. Fronte; v. sva stala, hodila; — II. praep. c. gen. neben, parallel an; v. koga stati; ali smem vštric tebe iti? Jurč.; drug v. druzega se postaviti, in Stirnreihen sich aufstellen, Telov.; — neben: zakaj Bog v. dobrih toliko hudobnih ljudi trpi? Ravn.
  99. vzbúnčiti, -bȗnčim, vb. pf. ein Ding von Blech oder einem andern dünnen Metall so schlagen, stoßen, dass darauf Ausbuchtungen entstehen, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bunka.
  100. vzgajalíšče, n. die Erziehungsanstalt, nk.

   101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA