Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (35.401-35.500)

  1. dı̑mək, -mka, m. 1) = dime, Valj. (Rad); — 2) gorski duh rudarjev, Pjk. (Črt. 37.).
  2. díməljn, -ljna, adj. = dimeljski, Cig.
  3. dímən, -mna, adj. Rauch-: dimni curek, die Rauchsäule, Ravn.- Cig.; — rauchig; dimno je, es raucht.
  4. dīmetər, -tra, m. dvo- ali četverostopen verz, der Dimeter, Cig. (T.).
  5. dı̑mka, f. 1) krava dimaste barve; — 2) neka hruška, C.
  6. dimljáča, f. die Pestdrüse, die Pestbeule in der Schamgegend, Pohl., Mur., Cig., Jan., Mik.; — prim. dimlje.
  7. dı̑mlje, f. pl. die Leistengegend, die Schamgegend, Dict., Pohl., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Mik., Štrek.
  8. dı̑mnat, adj. voll Rauch, rauchig; dimnata kuhinja; dimnata soparica, Jap. (Sv. p.).
  9. dı̑mnica, f. 1) ein rauchiges Wohnzimmer: na Pohorju imajo po nekod še sedaj dimnice: v veliki skupni sobi je kamen ali ognjišče, nad kojim se razprostira pokrov iz opeke, ki dim zajemlje in iz sobe odvaja, Pjk. (Črt. 222.); vsak za-se si postavljajo vrle hiše, kakor gradiče, za celo župnijo mora pa dimnica dobra biti, Slom.; — 2) die Räucherkammer, die Selchkammer, Z., Nov., jvzhŠt.; — 3) das Rauchloch, V.-Cig.; — 4) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  10. dı̑mničar, -rja, m. = dimnikar, Levst. (Nauk).
  11. dı̑mnik, m. 1) der Rauchfang, der Schornstein; — 2) neka vinska trta, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); rauchfarbige Zimmettraube, Trumm.
  12. dimnjáča, f. die Rauchstube, Danj.- Mik.
  13. dı̑mnjak, m. = dimnik 1), Habd., Guts., C., Valj. (Rad).
  14. dimovȃnje, n. das Rauchmachen, das Rauchen: tobakovo d., Jurč.
  15. dimovòd, -vǫ́da, m. das Rauchregister, der Rauchzug, Cig. (T.), DZ.
  16. dināmičən, -čna, adj. dynamisch, Cig. (T.), nk.
  17. dināmika, f. nauk o silah, die Dynamik, Cig. (T.); — prim. siloslovje.
  18. dinamīt, m. neka razstrelna tvarina, das Dynamit.
  19. dínja, f. die Zuckermelone (cucumis melo).
  20. dínjišče, n. das Melonenbeet, Cig.
  21. dipláš, m. 1) der Sackpfeifer, Valj. (Rad).
  22. dı̑plati, -am, vb. impf. na diple gosti, Cig., C., BlKr.
  23. dı̑ple, -pəl, f. pl. die Sackpfeife, der Dudelsack, Cig., Jan.; — iz gr. διπλου̃ς, dvojen, Mik. (Et.).
  24. diplōm, m. listina o podelitvi kakega dostojanstva, plemstva, itd., das Diplom.
  25. diplomatı̑ja, f. razmere mednarodnega občevanja in poslanstva, die Diplomatie.
  26. diplōmən, -mna, adj. Diplom-: diplomni obrazec, das Diplomformular, DZ.
  27. dı̑r, m. das Rennen; mir! če ne, bo dir, Lašče- Levst. (Rok.); v d. se spustiti, zu rennen anfangen; — der Trab, Valj. (Rad); v dir iti, traben, Mik.; konj ima težek dir, das Pferd trottet hart, Cig.
  28. dı̑rati, -am, vb. impf. ad dirniti; afficieren, reizen, C.; to me ne dira, das kümmert mich nicht, Z.; — hs.
  29. dı̑rək, -rka, m. das Traben, der Trab, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad); v d. jezditi, im Trab reiten, Jan.; das Rennen, Jan.; der Wettlauf, M.
  30. direndàj, * -ája, m. der Wirrwarr, lustiges, lärmendes Treiben, die Hetze: to je bil d., kjer so pele Kurentove gosli, LjZv.; prim. bav. dirdendey, (diradey, dirdumdey, dilmedey), etwas Gemischtes (Zeug, Korn), Levst. (Rok.).
  31. dírjanje, n. das Rennen; der Trab: v d. goniti, im Trab fahren, Levst. (Nauk).
  32. dírjati, -am, vb. impf. 1) rennen; V šotorje dirja, dirja v skok, Turčine seka vse okrog, Npes.-K.; Pegam dirja jadrno, Npes.-K.; dirjaje, in vollem Laufe; — traben, Mur., Cig.; — 2) rennen lassen: Konjič pravi: Dirjaj mene, Npes.-K.
  33. dirjȃva, f. das Rennen, M.
  34. dírjavən, -vna, adj. dirjavna žival, das Laufthier, Šol.
  35. dirjíhati, -am, vb. impf. rennen: prasič jo ubere črez njive in dirjiha, Jurč.
  36. dı̑rka, f. das Wettrennen, nk.
  37. dírniti, dı̑rnem, vb. pf. rühren, afficieren, nk.; — hs.
  38. dı̑š, m. der Duft, Cig., Jan., ogr.- C.; roža ima nasladen diš, ogr.- Valj. (Rad).
  39. díšati, -ím, vb. impf. 1) einen Geruch von sich geben, riechen; lepo d.; d. po čem, nach etwas riechen; vino po sodu diši, der Wein hat einen Fassgeruch; dišeč, wohlriechend; — 2) schmecken, munden; nič mi ne diši (jesti), ich habe keinen Appetit; lačnemu tudi malo zabeljena jed diši, der Hunger ist die beste Würze, Cig.; — 3) = duhati, riechen: imaš nos, pa diši, Dol.; — imajo nos in ne diše, Dalm.; d. smrad peklenski, Jsvkr.
  40. dišȃva, f. der Wohlgeruch; — wohlriechender Stoff; — das Gewürz, Cig., Jan., M.; pl. dišave, Droguen, Cig.
  41. dišȃvən, -vna, adj. wohlriechend, aromatisch, Mur., Cig.
  42. dišȃvnica, f. das Riechfläschchen, C.; die Würzbüchse, Cig.
  43. dišę́čevina, f. der Riechstoff, Vrtov. (Vin.); das Gewürz, M.
  44. dišę́čica, f. eine wohlriechende Sache, C.
  45. dišę̑čka, f. 1) neka vinska trta, Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Vrtov. (Vin.); — 2) neka hruška, C., Št., Dol.
  46. dı̑šək, -ška, m. 1) der Geruchsinn, Mur.; pes po dišku najde gospodarja, Vrtov.; — 2) der Nebengeruch; vino ima dišek, M.; — 3) der Beigeschmack, Cig.
  47. díti, díjem, vb. impf. 1) wehen, Mik., Erj. (Torb.); sapa dije, C.; — 2) duften: cvetice dijejo, M.; — 3) leise athmen, Jarn., Mur., Cig.
  48. ditirāmb, m. navdušen slavospev, der Dithyrambus.
  49. dīvan, m. der Divan: 1) turški vladni svet; — 2) turški blazinjak.
  50. dívən, -vna, adj. wunderbar, wunderschön, Jan., Cig. (T.), nk.; — stsl., hs.
  51. dividēnd, m. der Dividend, delski d., der Theildividend, Cel. (Ar.); — prim. deljenec.
  52. dividēnda, f. vsakoletni delež dobička pri delniškem podjetju pripadajoč vsaki delnici, die Dividende.
  53. divı̑n, m. das Wollkraut, der Himmelbrand (verbascum thapsus), C., Medv. (Rok.), Goriš., Št., Kor.- Erj. (Torb.).
  54. divízija, f. vojni oddelek, die Division, eine Heeresabtheilung, Cig.
  55. divizijonár, -rja, m. der Divisionär, Jan.
  56. divīzor, -rja, m. der Divisor ( math.), Cig., Cel. (Ar.); — prim. delitelj.
  57. divjáča, f. 1) die Wilde, Mik.; — 2) der Holzapfel, Hal.- C.; — die Waldbirne, Z.; — 3) eine Art Beulengeschwulst an Gelenken, vzhŠt.- C.; — 4) = divjačina, Guts., nk.
  58. divjáčən, -čna, adj. scheu, erschreckt: ves d., Guts. (Res.).
  59. divjáčina, f. 1) ein wildes Thier, Dict.; huda d. je Jožefa razdrla, Dalm.; — coll. das Wild; d. prihaja na polje; — 2) das Wildfleisch, das Wildbret.
  60. divjáčiti, -ȃčim, vb. impf. wie ein Wilder sich benehmen, C., Z.; divjači sam črez sebe, er wüthet gegen sich selbst, Hip. (Orb.).
  61. divjȃd, f. = divjačina, das Wild, Jan.
  62. divják, m. 1) der Wilde; med divjaki živeti; — ein wild sich geberdender Mensch, der Wildfang; — 2) wildes Thier, Cig.; das Wildschwein, wilder Eber, Habd.- Mik., Cig., C.; — mali d., die kleine Holz- oder Hohltaube (columba oenas), Cig.; — 3) der Windhafer, der Flughafer, Cig.; — 4) wilder Baumstock, auf den ein Edelreis gepfropft wird, der Wildling.
  63. divjákovəc, -vca, m. die gemeine Gemswurz (doronicum pardalianches), Medv. (Rok.).
  64. divjálọ, n. furiöser Mensch, Cig.
  65. divjȃnje, n. das Toben, das Wüthen.
  66. divjáški, adj. einem Wilden angemessen, wild, rohgesittet; po divjaško se vesti.
  67. divjȃštvọ, n. die Wildheit, die Rohheit; v stare čase je bilo žolnirjem dovoljeno vsako divjaštvo in hudodelstvo, LjZv.
  68. divjáti, -ȃm, vb. impf. toben, wüthen, rasen; wild herum rennen; krava divja po travniku.
  69. divjȃva, f. die Wildnis, C.
  70. divjȃvəc, -vca, m. der Wüther, der Raser, Cig.; wilder Mensch, Guts.
  71. divjȃzən, -zni, f. 1) coll. wilde Thiere, ogr.- Mik.; poljska d., kajk.- Valj. (Rad); — das Wildbret, C.; — 2) = divjost, Jan., SlN.
  72. dívji, adj. wild; divja zver; divja jeza; divje gledati; ves divji je danes, er wüthet heute; divje meso, wildes (schwammiges) Feisch, Cig.; — divji ključ, der Dietrich, Jan.; divji ogenj, das durch Reiben zweier Hölzer entstandene Feuer, das Reibfeuer, Cig., M.
  73. divjíca, f. der zu üppige Wuchs des Getreides, der Lagerwuchs, V.-Cig.
  74. divjína, f. 1) das Wild, das Wildbret; — 2) die Wildnis, LjZv.
  75. divjı̑nəc, -nca, m. wilder Mensch (o ciganu), Jurč.
  76. divjóta, f. die Wildnis, Mur., Cig.
  77. dı̑vnjak, m. der Thiergarten (?): Pustite ljubi oča me, Da v divnjak grem sprehajat se, Preš.; ( nam. divjinjak?).
  78. 2. díža, f. die weiche Bärenklau (acanthus mollis), Medv. (Rok.).
  79. díže, f. pl. die Menstruation, Pohl., Mik.; — prim. švab. "dieses" = Menstruation, C.
  80. dížinga, f. der Weiberfluss, Mik., Kr.- Valj. (Rad); — prim. diže.
  81. dláčən, -čna, adj. haarig; Ezav je bil ves dlačen in kosmat, Ravn.; dlačni snutek, die Pohle, die Pohlkette (bei den Sammtwebern), V.-Cig.
  82. dláčica, f. dem. dlaka, das Härchen.
  83. dlȃčnica, f. die Haarzelle, Erj. (Som.).
  84. dláka, * f. das (thierische) Haar; dlako cepiti, haarspalten; do dlake vse povedati, alles haarklein erzählen, ZgD.; ni za dlako udati se, Jurč.; — coll. das Haar; ozimna d., das Winterhaar, Jan.; dlako puščati, Haare verlieren; mišja d., der Flaum junger Vögel, Zv.; po žabje dlake poslati = in den April schicken, Cig.; — die Art: take dlake ljudje, Z., ZgD.; on je tudi tvoje dlake, Cig. *; — v kletvicah: pasja dlaka! = Hund!
  85. dlakavína, f. haariges Thier: goved ali kaka druga dlakavina, Nov.
  86. dlakocẹ́pən, -pna, adj. haarspalterisch, nk.
  87. dlakojẹ́dən, -dna, adj. haarfressend: d. mrčes, Zora.
  88. dlàn, -ı̑, f. die flache Hand, die Handfläche; — die Mittelhand, Erj. (Som.); dlan širok, eine Hand breit, Cig.
  89. dlȃžba, f. das Straßenpflaster, Jan., DZ.; — češ.
  90. dlážiti, -im, vb. impf. pflastern, Jan.; — češ.
  91. dlažı̑vọ, n. das Pflastermaterial, Jan.; — prim. dlažiti.
  92. dlȃžka, f. die Fliese: alabaster v dlažkah, DZ.; — češ.
  93. dlečveníca, f. das Deichselloch am Joche, SlGradec- C.; — prim. dletviti.
  94. dlę́ščiti, dlę̑ščim, vb. pf. = dleskniti, Jan.
  95. dlẹ́tce, n. dem. dleto, das Meißelchen; der Grabstichel, Cig. (T.); = pisno d., Erj. (Min.).
  96. dlẹ́tən, -tna, adj. Meißel-; dletni sveder, der Meißelbohrer (im Bergbau), V.-Cig.
  97. dlẹtílọ, n. die Stemmaschine, Cig. (T.).
  98. dlẹ́titi, -im, vb. impf. meißeln, Guts., Jarn., Cig. (T.).
  99. dlétọ, n. das Stemmeisen, der Meißel; žlebasto d., der Hohlmeißel, Cig.; pilarsko d., der Raspelmeißel, Cig.; — das Schweifeisen der Schuhmacher, Cig.
  100. dlẹ́tvati, -am, vb. impf. meißeln, Mur., Vest.

   34.901 35.001 35.101 35.201 35.301 35.401 35.501 35.601 35.701 35.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA