Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (35.201-35.300)

  1. dẹ́lovnik, m. der Werktag, Meg., Dict., Dalm., Levst. (Zb. sp.), Vrt.; — prim. delavnik.
  2. dẹlovodı̑telj, m. der Betriebsleiter, DZ.
  3. dẹlovǫ̑dnik, m. der Werkführer, Cig.; der Betriebsleiter, DZ.
  4. dẹ́łščina, f. 1) der Erbantheil, Jarn., Cig., Jan.; nebeška d., Guts. (Res.); — 2) die Aussteuer, Mur., Cig.
  5. dēlta, f. das Delta ( geogr.), Cig. (T.).
  6. deltoīd, m. das Deltoid, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  7. deltovína, f. das Deltaland, Šol.
  8. dẹlujǫ́čən, -čna, adj. wirksam, Let.- C.
  9. dēmantar, -rja, m. der Diamantenschneider, Cig.
  10. dēmantovəc, -vca, m. der Diamantspat, Erj. (Min.).
  11. denár, -rja, m. das Geldstück; zlat d., ein Goldstück; — coll. = denarji, das Geld; kovan d., geprägtes Geld; papirnat d., Papiergeld; droben d., Kleingeld; trda, huda je za d., es ist schwer ein Geld zu bekommen; d. zametavati, d. v vodo metati = das Geld zum Fenster hinauswerfen, Cig.; d. odvesti, Geld anbringen, M.; v denar spraviti, zu Gelde machen; ob ves denar sem, ich bin alles Geldes bar; ima denarje, er hat Geld; velike denarje je imel, er hat viel Geld gehabt, jvzhŠt.; ima denarjev na kupe, er hat Geld in Menge; za noben denar, um keinen Preis; — denarji, die Gelder: hranilni denarji, die Depositengelder, DZ.; denar je gospodar, Geld regiert die Welt, Cig.; da ima koza denar, gospa bi ji dejali, Cig.
  12. denárčək, -čka, m. dem. denarec; lep denarček, ein schönes Sümmchen, Cig.
  13. denárəc, -rca, m. dem. denar; nav. pl. denarci, das Geld: lepe denarce sem zaslužil; Imel bo ko peska d'narcev, Preš.
  14. denárən, -rna, adj. 1) Geld-; denarni pas, der Geldgürtel, Cig.; — 2) geldreich; petična in denarna dekle, Jurč.; denarna hiša, Andr.
  15. denárič, m. dem. denar; prepirati se za en d. ("dinarič"), Bas.
  16. denárnica, f. 1) die Casse, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; cerkvena d., die Kirchencasse, ZgD.; — 2) = penezokovnica, V.-Cig.
  17. denárničar, -rja, m. der Cassier, Cig., Jan., C., nk.
  18. denárničən, -čna, adj. Cassa-, Cig., Jan., nk.
  19. denárništvọ, n. das Cassawesen, Cig., Jan.
  20. dendrīt, m. rudnina drevesaste podobe, der Dendrit ( min.).
  21. denẹ́ti, -ím, vb. impf. = daniti se, Danj.- Mik.
  22. 2. dę̑nka, f. der Vormittag: v denko, vormittags, vzhŠt.- C.
  23. dentāl, m. zobni soglasnik, der Zahnlaut, der Dental, Jan.
  24. dentāləc, -lca, m. = dental, Trst. (Let.).
  25. dę́ntelj, f. = denta, na Kanalskem- Erj. (Torb.).
  26. dę́pala, f. unterirdische Quelle, Kr.- Valj. (Rad); — prim. depla.
  27. departemēnt, m. das Departement, Cig. (T.).
  28. deportácija, f. die Verbannung nach einem bestimmten Orte, die Deportation, Cig. (T.).
  29. 1. dèr, déra, derȗ, m. das Geschrei: mačji der, das Katzengeschrei, C.; die Katzenmusik, SlN.
  30. dèr, interj. pristavlja se imperativu: poglej der, ogr.- Mik.; privzdigni der malo voz, jvzhŠt.; — iz: dejže, Mik. (V. Gr. IV. 797.).
  31. 1. dę́ra, f. ein Riss im Kleid, C.; das Loch, ogr.- Mik.
  32. 2. déra, f. 1) der Dörrboden, Kras; — pl. dere, das Ofengesims, Jan.; — 2) = sušica, die Schwindsucht, Jan.; — 3) pri deri delati, ohne Beköstigung arbeiten, Guts.; v deri sem, C.; — na dero iti, SlGor.; — iz nem. Dörre.
  33. 1. deráč, m. 1) der Schinder, der Abdecker, Cig.; — 2) der Reißzahn, Jan., C.
  34. derȃčje, n. coll. der Stechdorn, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. derak.
  35. derák, m. der Stechdorn (paliurus aculeatus), Ip.- Erj. (Torb.).
  36. dę́ranka, f. das Fleischeisen der Kürschner, C.
  37. deráš, m. ein Taglöhner, der ohne Beköstigung (nur um den Taglohn) arbeitet, ogr.- C.; déraš, ogr.- Valj. (Rad); — prim. 2. dera 3).
  38. dę́ravica, f. das Sodbrennen, Jan.
  39. dérəc, -rca, m. = konjederec, Danj. (Posv. p.).
  40. derečína, f. 1) mesto, kjer voda dere: poginiti v derečini, Glas.; — 2) der Durchfall, Razdrto ( Notr.)- Erj. (Torb.).
  41. dereníca, f. der Kien, der Leuchtspan, V.-Cig.
  42. derę́ze, * f. pl. das Fußeisen, das Steigeisen, Cig., Jan., C., Zilj.- Jarn. (Rok.), Met.
  43. dérež, m. 1) der Schinder, Mik.; — 2) die Prügelbank, C.; — 3) einer, der gerne plärrt (kdor se rad dere): oj ti grdi derež! BlKr.; — 4) der Wachtelkönig (crex pratensis), C.
  44. derę́ža, f. neka črešnja, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.); — prim. dreža.
  45. deríšče, n. der Schindanger, Cig.
  46. derǫ́čən, -čna, adj. schreiend, weinend (o otrocih), C.
  47. derǫ̑čnica, f. schreiendes Kind (Mädchen), C.
  48. derǫ̑čnik, m. schreiendes Kind (Knabe), C.
  49. derǫ̑čnjak, m. der Schreier, C.
  50. derúga, f. deklica, ki se vedno dere, C.
  51. derúh, m. 1) der Schinder, Cig., C.; — der Quäler, C.; — 2) der Schreier, C.
  52. dērviš, m. mohamedanski menih, der Derwisch.
  53. də̀šč, m., ogr.- C., Kres, pogl. dež.
  54. dəščę̑n, adj. Bretter-: deščena streha, Dalm.; deščeni uli, Levst. (Beč.).
  55. dəščíca, f. dem. deska; das Brettchen; — das Täfelchen, DZ.
  56. dəščı̑čka, f. dem. deščica; das Brettchen, ogr.- Valj. (Rad).
  57. dę́štər, -tra, adj. munter, Z.; — hübsch, schön, Dict., Z., Štrek.; — prim. it. destro (geschickt), Mik. (Et.).
  58. dẹ́te, -ę́ta, n. kleines Kind, der Säugling; — gen. tudi: dẹ́teta, Kr.- Valj. (Rad).
  59. dète, interj. (izražuje začujenje): dete, kako si lep! wie bist du schön! jvzhŠt.; dete treni! Vrt.; dete šentaj! Sapperment! dete končaj! potz tausend! Cig.; dete hentaj! LjZv.; — menda nam. da te; prim. da.
  60. dẹtę́čji, adj. Kindes-, Kinder-, Jan., C.; od svojih detečjih dni, V.-Cig., C.; detečje veselje, Navr. (Let.).
  61. dẹ̑tək, -tka, m., Levst. (Zb. sp.), pogl. detetce.
  62. dẹ́təł, -tla, m. der Buntspecht, Mik.; detli, Erj. (Ž.), ogr.- Valj. (Rad).
  63. dẹ́telj, m. = detel, C. ( Vest.).
  64. dę́telja, f. 1) der Klee; suha d., das Kleeheu; d. v štiri peresca, LjZv.; večna d., nemška d., der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., C., Tuš. (R.), Josch, Vrtov.; turška d., der türkische Klee, die Esparsette (onobrychis sativa), medena d., der Steinklee (melilotus officinalis), Tuš. (R.); laška d., der Incarnatklee (trifolium incarnatum), Cig.; zajčja d., der Sauerklee (oxalis acetosella), Josch; = kisla d., Cig.; bela d., der weiße Klee (trifolium repens), Erj. (Rok.), Josch; — 2) kozje in govedje ime, Podmelci, Tolminski hribi- Erj. (Torb.).
  65. dę́teljən, * -ljna, adj. Klee-: deteljno seme, der Kleesame.
  66. dę́teljica, * f. dem. detelja; junger Klee, M.; das Kleeblatt, Mur.; zajčja a. kisla d., der Hasen- oder Sauerklee (oxalis acetosella), Cig., Tuš. (R.).
  67. determinīzəm, -zma, m. der Determinismus ( phil.), Lampe (D.).
  68. dẹtę́šce, n. = detetce, Cig., Navr. (Spom.).
  69. dẹtę́tce, n. dem. dete; das Kindlein; Za svoja detetca Me v živo skrbi, Vod. (Pes.); — tudi: dẹ́tetce, Kr.- Valj. (Rad).
  70. dẹtę́tčən, -čna, adj. Kinder-, Mur.; detetčni stan, die Kindheit, Bas.; detetčni dnevi, die Tage der Kindheit, ogr.- M.; od mojih detetčnih dni, Schönl.
  71. dẹ́ti, * I. -dẹ̑m, vb. pf. 1) stellen, legen: kam si del? nimam kam deti, to je bilo sem deveno, Dol.- Levst. (Zb. sp.); — 2) vb. impf. thun: dobro mi je delo, das that mir wohl, Cig.; to mi je težko delo, Dol.- Levst. (Zb. sp.); — 3) sagen, Notr.- Levst. (Zb. sp.); del bi = rekel bi, Jurč.; prim. dejati; — II. denem, vb. pf. legen, stellen, thun, Cig., Jan., Mik., Dol.; v žep deti, in den Sack stecken, Cig.; mater so v zemljo deli, C.; pod ključ d., einsperren, Cig.; ob službo d., cassieren, Cig.; kam se hočem deti? wohin soll ich mich wenden? Pohl. (Km.); kam se deti? wohin sich wenden? Vrt.; d. se v jok, zu weinen anfangen, Koborid- Erj. (Torb.); — po zlu d., zu grunde richten, Habd., Mik.; v nič d., herabwürdigen, Jan.; na laž d., der Lüge beschuldigen, Z.
  72. dẹtìč, -íča, m. der Knabe, ogr.- C.; — der Bursche, der Jüngling, Habd., C., Mik.; der Lehrjunge, vzhŠt.; — tudi: dẹ́tič, Valj. (Rad).
  73. dẹtína, f. großes Kind: možje so v željah svojih detine, Levst. (Zb. sp.).
  74. dẹtı̑nji, * adj. kindlich, Jan., Cig. (T.); Kinder-: detinji vrt, der Kindergarten, Levst. (Nauk).
  75. dẹtı̑ščnica, f. die Kinderbewahranstalt, Jan., ZgD.
  76. dẹ́tje, n. das Setzen; positio ( phil., — opp. negatio), Cig. (T.); detje pod obtožbo, die Versetzung in den Anklagestand, DZ.
  77. dẹtoljȗbəc, -bca, m. der Kinderfreund, Mur.; — tudi stsl.
  78. detomòr, -mǫ́ra, m. der Kindesmord, Jan.
  79. detomǫ̑rəc, -rca, m. der Kindesmörder, Cig., Jan., nk.
  80. detomǫ̑rka, f. die Kindesmörderin, Cig., Jan., nk.
  81. dẹtovòd, -vǫ́da, m. = pedagog, SlN.
  82. dẹ́va, f. 1) die Jungfrau, ogr.- C., nk.; deva Marija (v središki prisegi pisani v prvi polovici 18. veka, Kres II. 523.); — 2) die Jungfrau (als Sternbild), Cig. (T.); — 3) morska deva, die Seemaid (halicore), Erj. (Z.).
  83. dẹ́vanje, n. das Legen, das Stellen.
  84. dẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad dejati, deti; setzen, legen, stellen: na stran d., beiseite legen; na zrak d., der Luft aussetzen; vmes d.; einschalten; pšenico v stavke d., den Weizen mandeln; d. kaj pod uradni zaklep, den amtlichen Verschluss anlegen, Cig.; iz kože d. vola, dem Ochsen die Haut abziehen; v sveto olje d. koga, jemandem die letzte Oelung reichen; v red d., in Ordnung bringen, regeln; v nič d., herabwürdigen, Jan., Cig. (T.); tudi: na nič d., Cig., Navr. (Let.); — d. se, langsam steigen (šaljivo): kam se devaš? Št.- C.
  85. dẹveníca, f. die Wurst, C., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  86. dẹvę̑r, -rja, m. 1) der Mannesbruder (d. je ženi možev brat), Meg., Rihenberk, Ben.- Erj. (Torb.); Erodias zakon prelomi s svojim deverjem, Dalm.; dẹ́ver, gen. dẹ́vera, Mur., Cig., Met., BlKr.; — 2) dẹ́ver, der Beistand und Zeuge der Braut, Mur., C., vzhŠt., BlKr.
  87. dẹ́verčək, -čka, m. der Sohn des dever, C.
  88. dẹverı̑ja, f. die Schwägerschaft ( zaničlj.), Cig.
  89. dẹverováti, -ȗjem, vb. impf. Brautführer sein, Cig.
  90. devę̑t, num. neun; — prim. deset.
  91. devę̑tę̑k, * -tka, m. die Pfingstrose (paeonia sp.), na Videži (v Istri)- Erj. (Torb.); — tudi: die Nieswurz (helleborus viridis), Kreplje na Krasu- Erj. (Torb.).
  92. deveterokǫ̑tnik, m. das Enneagon, Cig. (T.).
  93. devę́ti, num. der neunte; deveta dežela, ein mythisches, fernes Land; Sliši se v deveto deželo, Npes.-K.; (Možili so me) Devetemu kralju V deveto deželo, Npes.-K.
  94. devę́tič, adv. neuntens, zum neuntenmal.
  95. devetíčən, -čna, adj. devetični preskus (izkus), die Neunerprobe ( math.), Cig. (T.).
  96. devetína, f. das Neuntel.
  97. devetkáč, m. der viel und unüberlegt spricht, Lašče- Levst. (M.).
  98. devetkálọ, n. = devetkač, Lašče- Levst. (M.).
  99. devę̑tkanje, n. neka pastirska igra, Erj. (Torb.), Let. 1879. 120., Dol.
  100. 1. devę̑tkati, * -am, vb. impf. *ein gewißes Kinderspiel spielen; prim. devetkanje.

   34.701 34.801 34.901 35.001 35.101 35.201 35.301 35.401 35.501 35.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA