Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (35.001-35.100)

  1. darovȃnje, n. 1) das Schenken, die Schenkung; — 2) das Opfern, die Aufopferung: — das Offertorium (als ein Theil der Messe): pred darovanjem, po darovanju.
  2. darováti, -ȗjem, vb. impf. 1) spenden, schenken; d. komu kaj; beschenken, d. koga s čim: tu so otroci, s katerimi je Bog tvojega hlapca daroval, Dalm.; Prečudno si me daroval, stara cerkvena pesem ( rok.); s tem nas je Jezus daroval, Kast. (N. c.); d. mašnika, Jsvkr.; Bog te z dobrotami daruje, Bas.; pirhe posebno čislajo ter se z njimi darujejo, Navr. (Let.); — 2) opfern, aufopfern, hingeben: Abel mu daruje prve mladiče svoje črede, Ravn.; svoje življenje za koga d., Cig.
  3. darovȃvəc, -vca, m. 1) der Spender, der Geschenkgeber; — 2) der Opferer, Cig., Jan.
  4. darovȃvka, f. 1) die Spenderin, die Geschenkgeberin; — 2) die Opferpriesterin, Cig.
  5. darovìt, -íta, adj. 1) freigebig, Mur., Jan., C.; — darovito polje, ergiebiges Feld, Z.; — 2) begabt, talentvoll, Jan., Cig. (T.), nk.
  6. darovítən, -tna, adj. = darovit 1) Guts., Jarn., Cig., Jan.; najdarovitnejši dobrotnik, Guts. (Res.).
  7. darovníca, f. die Geberin, die Spenderin, Mur.; darovnica vseh milosti, Bas.
  8. darovník, m. der Spender, der Wohlthäter, Habd., Dict., Jarn., Mur., Gor.- Svet. (Rok.), vzhŠt.- C.; on je darovnik tem, kateri njega iščejo, Bas.; darovniki in dobrotniki o lakoti, Slom.; darovnik sv. duh, C.
  9. darovnína, f. der Opfergang bei kirchlichen Feierlichkeiten, Slom.
  10. dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! ( prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.
  11. dávčən, -čna, adj. Steuer-; davčni urad, das Steueramt, davčna občina, die Steuergemeinde, Levst. (Nauk), nk.
  12. dávẹ, adv. 1) = davi, Alas., C., Mik.; — 2) letzthin, neulich, C.
  13. dávəc, -vca, m. der Geber, Jan., C., ZgD.; — stsl.
  14. dávək, -vka, m. die Steuer; davke plačevati, Steuern zahlen; davki prve, druge roke = pravi, nepravi = direktni, indirektni davki, Levst. (Nauk); = neposredni, posredni davki, Nov.; dedinski d., die Erbsteuer, DZ.; obrtni d., die Gewerbesteuer, DZ.; poprečni d., das Steuerpauschale, DZ.; pridobitni d., die Erwerbsteuer, Nov.; davku podvržen biti, der Besteuerung unterliegen, Cig.; — der Tribut, Cig., Jan., C.
  15. dávən, -vna, adj. längstvergangen, Cig., Jan., nk.; v davnih časih, C.; iz davna = zdavnaj, Trub.- Mik.; = iz davnega, Hal., C.
  16. davíca, * f. die häutige Bräune (angina), Mur., Cig., Jan., C., nk.; tudi: die Diphteritis, nk.
  17. dáviti, -im, vb. impf. würgen; kašelj me davi; — d. se, sich würgen; pes se davi s kostjo, der Hund sucht das Bein zu verschlingen.
  18. dȃvka, f. die medicinische Dosis, ogr.- C.
  19. dávkar, -rja, m. der Steuereinnehmer.
  20. dávkarica, f. des Steuereinnehmers Frau, Kr.- Valj. (Rad).
  21. davkarı̑ja, f. das Steueramt; pogl. davčni urad.
  22. davkovȃnje, n. die Steuerleistung, Cig. (T.).
  23. davkováti, -ȗjem, vb. impf. mit dem Steuernzahlen zu thun haben, Z.
  24. dávkovəc, -vca, m. der Steuerträger, der Steuerpflichtige, Cig. (T.), DZ.
  25. dávljenje, n. das Würgen.
  26. davnína, f. das graue Alterthum, Cig. (T.).
  27. dávnọ, adv. längst, Mur., Cig., Jan., nk.; že davno je tega, es ist schon lange her, ni še davno tega, es ist noch nicht lange her, Cig.
  28. davorı̑ja, f. bojna pesem, C., Zora, DSv.; — po imenu Davor = Mars; prim. hs. davorija, nekaka narodna pesem.
  29. dávrce, f. pl. vratca v lodrici, Pliskavica (Kras); — prim. davri.
  30. dávščina, f. die Abgabe, Jan., Cig. (T.); javna davščina, DZ.; po davščine (Giebigkeiten) so hodili grajski župani in pisarji, LjZv.
  31. débeł, * debę́la, adj. 1) dick, tri prste d., drei Finger dick; debel sneg, tiefer Schnee, Cig.; debele plasti, mächtige Schichten, Cig. (T.); debela knjiga, dickes Buch; debele solze, große Thränen; debel človek, ein wohlbeleibter Mensch; debel je kakor valiž (valjar), debel si kakor bi te bil zamesil, Erj. (Torb.); debela živina, das Mastvieh; debeli četrtek, der feiste Donnerstag, Notr., Dol., Št.; debela zemlja, fetter Boden; — grob: debelo sukno, debel tobak, debela moka; debeli ogelj, die Grobkohle, debeli apnenec, der Grobkalk, Cig. (T.); debel denar, grobes Geld, Cig.; to je stotak! debel denar! Zv.; — na debelo (en gros) kupovati, prodajati; — groß, stark: debeli gozdi, große, dichte Wälder, Vod. (Izb. sp.) *; debela voda = globoka v., Svet. (Rok.); debelo gledati, große Augen machen, verwundert blicken; debelo videti, schlecht sehen, C.; debelo čuti (slišati), harthörig sein, C.; debela ušesa imeti, Št.; debel glas, tiefe Stimme, debelo govoriti, eine Bassstimme haben; debela ura, eine starke Stunde, C.; debelo uro hoda, Dol.; debelo plačilo, gute Bezahlung, C.; derb, roh; podobe so prav na debelo, rohgearbeitet, Zv.; debela laž, eine derbe Lüge; tako je debela laž, da lehko primeš za njo, Št.; debelo se zlagati; debela šala, plumper, grober Scherz; ta je bila debela, das war eine Grobheit; debele pameti, roh, ohne Bildung, Cig.; debel človek, unartiger Mensch, Cig.; na debelo je ustvarjen, er ist roh, grob, C., Z.; je nekoliko na debelo, GBrda; — debel prestop, grobe Uebertretung, debelo zanemarjenje, grobe Vernachlässigung, DZ.; — debel je za ušesi, er hat seine Tücke, Cig.; = ima za ostrim debelo, Z.
  32. debeláča, f. = koruza, Cig., Jan., C., Dol., BlKr., vzhŠt.; po hrvaškem vzgledu so začeli Dolenjci že pred mnogimi desetletji sejati debelozrnato koruzo, ki se zove debelača ("debeljača"), Slovan, I. 166.
  33. debeláčev, adj. = koruzen: d. kruh, Levst. (Zb. sp.).
  34. debę̑łəc, -łca, 1) dicker Mensch, Cig.; — der Mastochs, Polj.; — 2) eine Art dicke Kastanie, C.; — der Pfundapfel, Nov.- C.; — eine Art dicke Möhre, C.
  35. debelíca, f. 1) o debelem sadju: neka črešnja, Rihenberk- Erj. (Torb.); neka smokva, Slap pri Ipavi- Erj. (Torb.); neka sliva, C.; — 2) = debela zemlja, ( opp. tenčica) Krn- Erj. (Torb.).
  36. debelíka, f. neko jabolko, na Slapu, v Brkinih- Erj. (Torb.).
  37. debelína, f. 1) die Dicke, koliko ima drevo debeline? Svet. (Rok.); lečna d., die Dicke der Linse, Žnid.; d. podpornega zida, Levst. (Cest.); die Mächtigkeit ( min.), Cig. (T.); — 2) etwas Dickes: dicke Holzstämme, Bes.; mi moramo pobirati slabe vrhove in brstino, graščakova pa je debelina, Jurč.; — grobe Leinwand, Nov.- C.
  38. debelı̑nka, f. die Dickpfirsich, C.
  39. debelíti, -ím, vb. impf. 1) dick machen, feist machen, mästen; d. se, dick werden: živina se debeli, wird fett, feist; — 2) ( math.) Einheiten einer niedereren Benennung auf Einheiten höherer Benennung bringen, reducieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — naglaša se tudi: debę́liti, Polj.
  40. debelják, m. dicker Mensch, der Fettwanst, Cig., M., C., Trub., Dalm.; velikašem, debeljakom se povsod dobro godi, Zv.
  41. debeljȃnka, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  42. debeljénje, n. 1) das Mästen, Cig.; — 2) das Reducieren, Cel. (Ar.).
  43. debę̑łka, f. 1) dickes, fettes Weib, Z.; — die Mastkuh, Polj.; — 2) neka hruška, Šebrelje- Erj. (Torb.); — 3) = debelača, Navr. (Let.).
  44. dę́bəłn, -łna, adj. Schaft-, Stamm-, Cig.
  45. debę̑łnica, f. = pustna nedelja, Tolm.- Erj. (Torb.).
  46. debelǫ̑ča, f. = debelost, C.
  47. debeloglȃvka, f. 1) die Großköpfige, Cig.; — 2) der Großkopf, der Schwammspinner (liparis dispar), Nov.; — die Raupe des Großkopfes, C.; — 3) mravlja debeloglavka, die großköpfige Zug- oder Visitenameise (atta cephalotes), Erj. (Ž.).
  48. debelokljùn, -kljúna, m., pl. debelokljuni, die Dickschnäbel, die Kegelschnäbler, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  49. debelolíčən, -čna, adj. dickwangig, bausbäckig.
  50. debelolı̑čnik, m. der Dickwangige, der Bausback, Cig., M.
  51. debeloòk, -ǫ́ka, adj. großäugig, ochsenäugig, Cig., Jan., Bes.
  52. debeloprę̑dnica, f. die Vorspinnmaschine, Cig.
  53. debeloròg, -rǫ́ga, adj. dickhörnig: debelorogi bik, Bes.
  54. debelorùn, -rúna, adj. mit grobem Vlies, Cig.
  55. debelóta, f. = debelost, Cig.
  56. debelotrẹbúšən, -šna, adj. dickwanstig, SlN.
  57. debelotrẹbȗšnik, m. der Dickbauch, Bes.
  58. debeloùh, -úha, adj. kdor ima debela ušesa: d. poslušavec, begriffstütziger Hörer, SlN.
  59. debelovẹ́jnat, adj. dickästig, Cig.
  60. debelovrátən, -tna, adj. dickhalsig, Cig., Jan.
  61. debelovrȃtnež, m. der Dickhals, Cig.
  62. debelovrȃtnik, m. der Dickhals, Jan.
  63. debelozŕnat, adj. grobkörnig, Jan.; debelozrnata koruza se zove debeljača, Slovan.
  64. debelúh, m. feiste Person, der Dickwanst.
  65. debelȗhar, -rja, m. = debeluh; polh d., DSv.
  66. debelúša, f. dickleibiges Weib, Z.
  67. debelúšən, -šna, adj. dickleibig, SlN.- C.
  68. debər, -bri, f. die Thalschlucht, Cig. (T.), Jan., C., Jes.; beseda se nahaja v krajnih imenih, Mik.; — stsl. dьbrь.
  69. deblàt, -áta, adj. = deblast, C.
  70. dę́blọ, n. 1) der Baumstamm; — d. stebra, der Schaft einer Säule, Cig. (T.); — on del suhe zemlje, v katerega se morje ne zajeda in ga nikakor ne razkosava, der Stamm, der Rumpf ( geogr.), Jes.; — der Wortstamm ( gramm.), Cig. (T.); — 2) = steblo, C.; govori se tudi manj pravilno: déblọ; prim. Cv. X. 6.
  71. deblomèr, -mę́ra, m. das Dendrometer, Cig. (T.).
  72. déca, dẹcȇ, f. coll. die Kinder, vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); drobna d., der Tag der unschuldigen Kinder, vzhŠt., ogr.- C.; dẹ́ca, Mur.; — prim. stsl. dêtьca.
  73. decę́mbər, -bra, m. 1) der Monat December; — 2) neka ženska obleka: d. je bil kakor suknja dolg, segal je do kolen in je imel žolte "žnure" vse po sebi, Središče- Pjk. (Črt.).
  74. dẹčȃj, m. das Kind, Cig.; jokati se kakor dečaj, Jurč.
  75. dẹčák, m. der Bursche, Jan., ogr.- M., nk.; užigajo krese dečaki ("fantje") in možje, Navr. (Let.).
  76. dẹčárəc, -rca, m. der Knabe, das Knäblein, Jan., kajk.- Valj. (Rad), Prip.- Mik.
  77. dẹčarı̑ja, f. 1) die Kinderei, M., BlKr.; — 2) = deca, Jan., BlKr.; — tudi: ljudje, ki se po otročje vedejo, BlKr.
  78. dẹčáriti, -ȃrim, vb. impf. sich kindisch betragen, Jan.
  79. dečáški, adj. Knaben-: dečaška toga, die Knabentoga, Vest.
  80. déčica, f. coll. dem. deca; die Kinderchen, ogr.- C., Danj. (Posv. p.); dẹ́čica, Mur.
  81. dēčko, -čka, m. der Knabe, Valj. (Rad); ein tüchtiger Knabe; to je dečko! Št.; govori se nav. s čistim ozkim e, Cv.
  82. dẹ́čla, f. 1) das Mädchen, Mur., Cig., Jan., Boh., Štrek., Gor., Kor.; poiščimo dečlo, katera je še devica, Dalm.; dečle pri preslici, Trub.; die Jungfrau, Meg.; — 2) = punčica v očesu, C.
  83. dẹ́člica, f. 1) dem. dečla, das Mägdlein, C., M.; — 2) = punčica v očesu, C.; prim. punčica.
  84. dẹ̀d, -dẹ́da, m. 1) der Großvater, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) alter Mann, Habd., Z., Škalska dol. ( Št.)- C.; — 3) žena o svojem možu: moj ded, (= dedej), C.; — 4) rezni d., = rezni stol, die Strohschneidebank, C.; — 5) bobov ded, neka pogača iz bobove moke, Pjk. (Črt. 73.); — 6) die Kratzdistel (cirsium), Z.; prim. dede 2).
  85. dẹ̑dčək, -dčəka, m. dem. dedek, hyp.; 1) der Großvater, Cig.; d. in babica, Ravn.; častiti dedček, Levst. (Zb. sp.); — 2) kleiner bejahrter Mann, M.
  86. dẹdè, -ę́ta, m. 1) = dedec 2), M.; velike starosti dede, Dict.; — 2) die Kratzdistel (cirsium), Medv. (Rok.).
  87. dẹ̑dəc, -dca, m. 1) der Großvater, Meg., Dict., M., Dalm., Trub., Jsvkr.; dedci ino babice nežneje ljubijo vnučeta nego roditelji sinove in hčere, Levst. (Zb. sp.); — 2) bejahrter Mann, Cig., Jan., M., Št.; dedci in babe, LjZv.; — 3) žena o možu: moj dedec, mein Alter, Z.; — 4) die Marionette, Rez.- C.; — 5) die mit Gewinden versehene Walze, die Schraube, Cig., vzhŠt.- C.; — 6) der Haftelhaken; — 7) der Pfahl zwischen dem Druckpflocke (babica) und dem Pressbaum bei der Weinpresse, C.; — 8) der Dengelhammer, C.; — 9) der stählerne Stempel, die Patrize, V.-Cig.; — 10) das Steigrohr, Cig. (T.); — 11) der Wiedehopf (upupa epops), C.; — 12) (mlad) boletus edulis, Ip.- Erj. (Torb.), zapŠt.; — 13) der Flaum des verblühten Löwenzahns, Trst. (Let.).
  88. dẹ̑dej, m. 1) der Großvater, Guts., Mur., Jan.; — 2) ein älterer Mann, Št.; moj d., (žena o možu), jvzhŠt.; — das Männchen, Mik.
  89. dẹ̑dək, -dka, m. dem. ded; 1) das Großväterchen, der Großvater, Mur., Cig., vzhŠt., ogr.- C., BlKr.; — 2) eine Art Kuchen, C.; — 3) der Flaum des verblühten Löwenzahns, C.; — 4) der Knauel (scleranthus perennis), C.
  90. dẹ́dən, -dna, adj. Erb-, Cig., Jan., C.; dedno nasledje, die Erbfolge, Cig. (T.); dedni naslednik, der Erbe, Levst. (Nauk); dedno posestvo, Jurč.
  91. dẹ̑dič, m. 1) der Erbe; oporočni d., der Testamentserbe, nujni d., der Notherbe, Cig., ("dedič [dedov pravnuk ali vnuk], kaže, da se je iz početka imenoval samo on, kdor ostaje doma na dedini [Stammhaus], der Majoratsherr", Levst. (Nauk, 169.)); — 2) — dedec 6), Rez.- C.
  92. dẹ̑dična, f. die Erbin, Cig., Jan.; tudi: stsl.
  93. dẹ́dina, f. 1) der Erbbesitz, das Stammhaus, Cig., Jan., C., Dol.; na dedini ostati, Levst. (Nauk); — die Erbschaft, Meg., Dict., Cig., Jan., M., Dalm. (Reg.); Ni umrla teta moja, Da bi, dohtar, mi opravljal Po nji dedino bogato, Preš.
  94. dẹdinolǫ̑vəc, -vca, m. der Erbschleicher, Cig., Jan.
  95. dẹ̑diščina, f. das Erbe, die Erbschaft, Pohl., Mur. (dedščina), Cig., Jan., C., nk.; prim. Cv. IX. 5.
  96. dẹ̑dji, adj. nach Art eines älteren Mannes: po dedje hodi, se drži, C.
  97. dẹ̑dnik, m. 1) = dedič, Cig., Jan., Vrt., DZ., Levst. (Zb. sp.); — 2) der Herrenpilz (boletus edulis), Rihenberk- Erj. (Torb.).
  98. dẹdnodáčən, -čna, adj. Erbzins-: dednodačno zemljišče, Cig.
  99. dẹdnodežę̑łən, -łna, adj. erbländisch, Jan.; tudi: -žéłən.
  100. dẹ̑dovanje, n. das Erben; ostaline pridejo na dedovanje, bei den Verlassenschaften tritt der Erbanfall ein, Levst. (Pril.).

   34.501 34.601 34.701 34.801 34.901 35.001 35.101 35.201 35.301 35.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA