Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (34.901-35.000)

  1. čvekáč, m. der Schwätzer.
  2. čvekáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, dummes Zeug reden; — prim. žvekati.
  3. čvę̑nka, f. človek, ki rad čvenka, Z., Glas.
  4. čvę́riti, -im, vb. impf. unnützes Zeug reden, plauschen, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. čvekati.
  5. čvetę́riti, -ę̑rim, vb. impf. = četveriti, Vorspann leisten, Notr., Gor.
  6. čvetę̑rnik, m. = četvernik, die Vorspanndeichsel, Gor.
  7. čvı̑č, m. 1. das Gewinsel, Z.; = krik, Gor.- DSv.; — 2) etwas Saures, bes. ein saures Getränk, SlGor.; — pogl. cvič.
  8. čvı̑čək, m. ein saurer Wein, Cig., Kr.; — pogl. cviček.
  9. čvòr, čvóra, m. der Knorren, Cig., C.; — hs.
  10. čvrčkáti, -ȃm, vb. impf. = cvrčkati, cvrčati, zwitschern: čvrčkajo pernati pevci, Prekmursko- Kres.
  11. čvrkljáti, -ȃm, vb. impf. zwitschern, Cig.
  12. 1. čvŕkniti, čvȓknem, vb. pf. aufkreischen, C.; mucksen, C.; — prim. 1. cvrkniti in čmrkniti.
  13. 2. čvŕkniti, čvȓknem, vb. pf. ansengen, zusammenschrumpfen machen; čvrknjeni lasje, čvrknjeno listje, C., — pogl. 2. cvrkniti.
  14. čvrkútanje, n. das Gezwitscher: č. ptic, Mik., Jan.
  15. čvrkútati, -am, vb. impf. zwitschern, Prip.- Mik.; — pogl. cvrkutati.
  16. čvrlẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern: vrabci čvrlijo, BlKr.; ptice so veselo čvrlele, Jurč.
  17. čvrlínkati, -am, vb. impf. zwitschern, C., Z.
  18. čvr̀š, čvŕša, m. 1) grča v lesu, v deski, der Knorren; Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Gelenkhöcker, Erj. (Som.).
  19. 1. dà, I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da ( nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo ( nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); ( prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.- Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.- Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.- Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.
  20. 2. dà, interj. (za imperativom) doch, denn: beži da! pojdi da! delaj da! vzhŠt., ogr.- C.; Prekrižaj da mati dete, Npes.-Vraz; — prim. daj (pod: dati) in dej (pod: deti), der.
  21. dȃb, m. = vdab, vdeb, Dict.; smrdi ko dab, jvzhŠt.
  22. dábər, -bra, m. = bober, Cig., Jan., Valj. (Rad); — hs.
  23. dàc, dáca, m. die Abgabe, die Accise, die Verzehrungssteuer; colnarji so Rimljanov cole in dace kupovali, Dalm.; — prim. nem. der Tatz, it. dazio.
  24. dácar, -rja, m. der Acciseneinnehmer.
  25. dácija, f. die Abgabe, die Steuer, Guts., Jarn., Cig.; cesarju dacijo dajati, Schönl., Jap. (Prid.); Zdaj dacijo plačuje, Zdaj delavce ima, Npes.-K.; — der Zoll, Štrek.; — prim. dac.
  26. dáča, f. die Abgabe, die Steuer, Habd., Mur., Cig., Jan., Mik.; der Zoll, Habd., Mik., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  27. dáčən, -čna, adj. Steuer-, Cig., Jan.
  28. dáčevnik, m. = dačnik, SlN.
  29. dȃčnik, m. der Steuereinnehmer, C.
  30. dahovína, f. v pravljicah: kača od človeške matere rojena, Kras- Kres V. 212.
  31. dajáłən, -łna, adj. dajalni sklon, padež, der Dativ, Cig.
  32. dajȃłnik, m. der Dativ, Levst. (Sl. Spr.).
  33. dajȃnje, n. das Geben; drugo d., sonstige Abgaben, Levst. (Pril.); die Verleihung, die Ertheilung, Cig.
  34. dajȃtəv, -tve, f. das Geben, Jan.; dajatve in oprave, Leistungen, DZ.; — die Giebigkeit, Nov.- C., ZgD.
  35. dajáti, dájem, (dajèm), dájam, vb. impf. zu geben pflegen, geben; d. in opravljati, leisten, DZ.; v Boga ime d., Almosen geben; hvalo d. komu, jemanden lobpreisen; Boga dajati komu, grüßen, Npes.-Vraz; — anbieten; dajal sem mu denar, pa ga ni hotel vzeti; sto goldinarjev je že dajal za kravo; — zuschreiben: ne store tudi cestovinarji tega, ki jim toliko trdo srce dajate? Ravn.; — kriv, dolžan se dajem, ich bekenne ("gebe") mich schuldig: tatvine se dolžan daje, Boh.; — d. se, mit einander streiten, zanken: hudo sta se dajala.
  36. dȃjba, f. das Geben: pohlevna dajba, Ravn.; — die Gabe, Mur.
  37. dàkle, conj. = torej, tedaj, Cig., nk.; — hs.
  38. dāktil, m. der Daktylus (stopa ‐˘˘).
  39. dáleč, adv. weit, ferne; d. biti, d. iti, na d. skakati, Telov.; od daleč, von fern, aus der Ferne: od daleč koga spoznati; = iz daleč, Levst. (Zb. sp.); (iz daleča, Levst. [ LjZv.]); d. se motiš, du irrst sehr, Dol.
  40. dalečȃva, f. = dalja, M., C., Vod. (Izb. sp.).
  41. dálečən, -čna, adj. = dalečnji, C., Danj. (Posv. p.); dalę́čen človek, jvzhŠt.
  42. dálečnji, adj. entfernt, Rez.- Baud.; d. pot, weiter Weg, weite Reise, dalečnji ljudje, Leute von ferneher, C., Z.; človek iz dalečnjega, C.
  43. dálek, adj. weit, fern, Jan., C., Zora, LjZv.; — adv. daleko = daleč, Mur., Jan., Zora; — ("dalki", C.; "dalko", C., kajk.- Vest.).
  44. dalekovídən, -dna, adj. fernsichtig, Jan., Sen. (Fiz.).
  45. dálešnji, adj. = dalečnji, Mik.; dalešnji poti, SlN.
  46. dálja, f. 1) die weite Entfernung; die Weite, die Ferne; na daljo poslati, Pohl. (Km.); turen se vidi na vso daljo, Ravn.; na dalje zvoniti = vabiti, mit der Glocke zum Gottesdienste vorladen, SlGor.- C.; — die Entfernung, Cig. (T.); die Strecke: tako daljo iti, Lašče- Levst. (Rok.), vsa v skrbi gresta v Jeruzalem celo daljo nazaj, Ravn.; ne hodi tako veliko daljo, Jurč.; — 2) o času: na daljo, in die Länge, Cig.
  47. daljȃva, f. die weite Entfernung, to še ni nikakršna daljava, das ist noch keine bedeutende Entfernung; die Ferne: v daljavi se vse manjše vidi; — die Entfernung, Cig. (T.).
  48. dȃlje, adv. compar. ad daleč; 1) weiter; dalje stanujem, dalje imam v cerkev, dalje vržem kamen, nego ti; — 2) weiter, fort; in tako dalje ( i. t. d., itd.), und so weiter; — 3) o času: länger; čim dalje, tem bolje, je länger, desto besser; d. časa ( compar. ad: dolgo časa): že dalje časa ga ni bilo videti, er war schon längere Zeit nicht zu sehen.
  49. dȃljej, adv. = dalje, Cig., Dol.- Levst. (M.).
  50. daljemèr, -mę́ra, m. das Diastimeter, Cig. (T.).
  51. dáljən, -ljna, adj. weit, fern; iz daljnih dežel, Dalm.; v njeno poštenje je veroval tudi v spominu na njo iz daljnega, Jurč.; daljna pot, jvzhŠt.
  52. dȃlješnji, adj. der weitere, der entferntere, SlGor.- C.; ( opp. bližešnji).
  53. dáljica, f. dem. dalja; die Strecke, Cel. (Geom.).
  54. daljína, f. die Entfernung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; die Strecke, Cig. (T.); — die Ferne, Cig.
  55. dȃljnji, adj. 1) weiter, entfernter: smo si daljnji, bližnji svoji, wir sind weitläufig, nahe verwandt, Cig.; — 2) weiter, weiter folgend: odlog dati k daljnjemu živenju, Kast. (N. c.); daljnje postopanje, das weitere Verfahren, DZ.; po daljnjem premišljevanju se mi zdi, nach weiterem Nachdenken, Cv.
  56. daljnoglèd, -glę́da, m. das Teleskop, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  57. daljnoglę́dən, -dna, adj. teleskopisch, Cig., Jan.
  58. daljnovídən, -dna, adj. weitsichtig, Cig. (T.).
  59. dȃljšanje, n. das Verlängern.
  60. dȃljšati, -am, vb. impf. verlängern; dan se daljša, der Tag nimmt zu; daljšati si življenje, Slom.- C.
  61. dȃljši, adj. compar. ad dalek, dolg; weiter; daljša pot; länger; dnevi so že daljši.
  62. dȃljšnji, adj. der weitere: prosti bodo vsakega daljšnjega davka, sollen nicht weiter besteuert werden, DZ.; v daljšnjo porabo, DZ.
  63. dáma, f. 1) die Dame; — 2) das Spiel auf dem Damenbrett, das Damenspiel: damo vleči, Dame spielen, Cig.
  64. damaščȃnka, f. die Damascenerklinge, Cig., Jan.
  65. dáməlj, -mlja, m. der Wiederhall, das Echo, Cig., C., M.; — prim. od-dmeti, odmevati.
  66. dȃmjak, m. der Damhirsch (cervus dama), Erj. (Ž.).
  67. 2. dȃmnica, f. das Damenbrett, Cig., Jan.
  68. dȃmnik, m. der Damenstein beim Damenspiel, Cig.
  69. dȃn, dnę̑va, dnę̑, m. 1) der Tag, das Tageslicht; d. se sveti skozi okno, das Tageslicht dringt durch die Fenster ein, Cig.; na d. priti, ans Tageslicht kommen; na d. spraviti; sklenil je to kralju na d. dati, offenbaren, Ravn.; to je jasno kakor beli dan; pri belem dnevi, Mik., = po belem dnevi, LjZv., bei hellichtem Tage; za bele dni ne, = um keinen Preis, C.; d. se dela, es tagt; = d. poka, Cig.; d. se sivi, der Morgen graut, Cig.; dan se je storil, es ist Tag geworden; d. zvoniti, das Morgengeläute ertönen lassen; Predno še daní zvoni, Npes.- Jan. (Slovn.); Čakajte, oj mati vi, Da danove odzvoni, Npes.- Jan. (Slovn.); ko je dnevi zazvonilo, Jurč.; Ko bo petelin k dnevu pel, Npes.-K.; pred dnevom, vor Tagesanbruch; = pred dnem; = do dne, Polj.; z dnevom, mit Tagesanbruch; z dnevom vstati; = za mladega dne, Cig.; velik d. je, es ist hoch am Tage, Cig., C., M., Kr.; bil je velik d., Jurč.; — po dnevi, bei Tage, (= po dne, Npes.-Vraz- Mik.; po dni, Guts., Npes.-Schein.); črez dan, tagsüber; še je dosti dne, es ist noch hoch am Tage; za dne, noch bei Tage, vor Einbruch der Nacht; d. se krajša, daljša, nimmt ab, zu; dan je dalji, kar petelin črez prag skoči, kar bolha zine, = der Tag ist nur um ein Unbedeutendes länger, Cig.; prišel je čas, "ko se dan skozi noč vidi", (= ko je noč zelo kratka), kakor kmet veli, Vrt.; noč ima ušesa, dan pa oči, bei der Nacht kann man gehört, beim Tage gesehen werden, Z.; noč in d., Tag und Nacht; = noč ter dan, Trub.; — tja v en dan, tja v dan, in den Tag hinein, ohne Zweck und Ziel (po nem.); — 2) der Tag (als Zeitabschnitt): vsak dan, täglich; dan na dan, dan za dnevom, Tag für Tag; živeti z dneva na dan, von einem Tage zum andern, Vrt.; v d. in noč, in 24 Stunden, Vrt.; dan hoda, tri dni hoda, eine, drei Tagreisen; en dan hoditi; dva dni; dva cela dneva; (dva cela dni, Dict.); ta dan, an diesem Tage; prej ta dan, tagsvorher; pred božičem ta dan, am Tage vor Weihnachten; tega dne, an diesem Tage; dne petnajstega meseca septembra; petnajstega (dne) kimavca, am 15. September; dan in leto pristaviti, das Datum beisetzen, Cig.; — dober dan! guten Tag! sveti d., der Weihnachtstag; na sveti d., am Weihnachtstage; na sv. Martina dan; tepežni d., der Tag der unschuldigen Kinder; sodnji d., der Tag des Weltgerichtes, der jüngste Tag; rojstni dan, der Geburtstag; vsednji dan, der Werktag, Cig.; dan, der Rechtstag, die Tagsatzung; dan dati, einen Tag ansetzen, Cig., C.; = d. postaviti, Dict.; dan opraviti, die Tagsatzung abthun, Z.; jutri imamo dan, Kr.; imela sta dan, LjZv.; — dan današnji, heutzutage; svoje dni, njega dni, einst (o preteklem, in bodočem času); njega dni je bilo dobro, Jurč.; od njega dni, von je her, Ravn.; tako-le bo njega dni pravo jutro napoknilo, Ravn.; on dan, neulich; ta dan, kürzlich, Polj.; drugi dan, übermorgen, Polj.; to bom pomnil vse svoje žive dni, Zeit meines Lebens; tudi: ves svoj živ dan, Jurč.; za živih dni so gazili ljudem po njivah žito, bei ihren Lebzeiten, Navr. (Let.); na stare dni, im Alter; — 3) dan zemlje, ein Joch Land, Cig.
  70. dȃn, -ı̑, f. der Tribut, Cig. (T.), SlN.- C.; dani podvržen, tributpflichtig, Cig. (T.); — hs.
  71. dána, f. das Bodenbrett: sodar dela doge ino dane, Hip. (Orb.); = deščica iz dna kakršne koli lesene posode, pl. dane = dno, Vrsno- Erj. (Torb.).
  72. danaj, m. das Lied, ogr.- C.
  73. danȃjkati, -kam, -čem, vb. impf. lustige Lieder singen, ogr.- C., Valj. (Rad).
  74. dȃnəc, -nca, m. dem. dan, Skal.; der liebe Tag, Mik.
  75. 1. daníca, f. der Morgenstern.
  76. daníšče, n. der Raum, wo man sich bei Tage aufhält, der Tagraum: danišča in nočišča, Levst. (Pril.).
  77. dȃnj, f. = dan, f., Vrt., SlN.
  78. dánje, * n. 1) die Gabe, Cig.; — 2) die Steuer, C.
  79. dánka, f. 1) der Mastdarm, Dict., Mur., Cig., Erj. (Som.); — 2) die Großwurst ("Blunze"), C., M., jvzhŠt.; — 3) psovka požrešnemu človeku, M., jvzhŠt.; o debelem otroku, C.
  80. dȃr, dȃra, darȗ, m. 1) die Gabe; d. božji, die Gottesgabe; das Geschenk; ne odlašaj dati daru potrebnemu, Dalm.; kralju je bila darove nositi šega, Ravn.; v dar dati, schenken; v dar dobiti, zum Geschenk bekommen; dari brati, betteln, Jan.; k daru zvati, zur Abgabe von Geschenken einladen (bei Hochzeiten): godci začnejo k daru zvati, BlKr.; — 2) das Opfer; Kajna Bog in njegovega daru kar ne pogleda, Ravn.; pitni dar, das Trankopfer; Dari opravit bog'nji po navadi Prinese Črtomira lahka ladja, Preš.; — 3) die Gabe, die Fähigkeit; d. proroštva, die Prophetengabe, Cig.; dar besede, die Gabe des Vortrags, Cig. (T.).
  81. dàr, adv. dar do, bis zu, Rez.- C., Mik.; — prim. stsl. daže do.
  82. dárati, -am, vb. impf. znači on glas, ki ga kokoš daje od sebe, predno gre jajce nest, Dol.
  83. darávno, conj. = dasi, C.
  84. dȃrba, f. = daritev, Slom.- C.
  85. dārda, f. der Spieß, Habd., M., die Lanze, C.; = prim. madž. dárda, it. dardo, der Wurfspieß, Mik. (Et.).
  86. daríłce, n. dem. darilo, kleines Geschenk.
  87. daríłən, -łna, adj. Schenkungs-, Jan.; — Opfer-, Cig., Jan.
  88. darı̑łnica, f. 1) das Opfergefäß, Cig., Jan.; — 2) der Opferstock, DZ.
  89. darı̑łnik, m. 1) der Opferaltar, der Opfertisch, Cig., Jan.; — 2) der Opferstock, M.
  90. darílọ, n. das Geschenk; der Preis, die Prämie; — das Opfer, Cig., Jan.
  91. darína, f. die Gabe, Mur.; das Opfer: na darino se shajati, Ravn.; pl. darine, das Opfermahl, V.-Cig.
  92. daríšče, n. die Opferstätte, Cig., C.
  93. darı̑təv, -tve, f. die Schenkung, Cig.; pogl. podaritev; — die Opferung, das Opfer; d. opraviti, Ravn.
  94. daríti, -ím, vb. impf. spenden, schenken, Mur., Cig., Jan.; d. in jemati, Levst. (Zb. sp.); — opfern, Mur., Cig., Jan., Burg.; — dariti koga, beschenken, Vrt.
  95. darı̑vəc, -vca, m. der Spender, Cig., Jan., Valj. (Rad); der Opferer, Cig.; Darivca, darov in darilnikov ni, Greg.
  96. darı̑vka, f. die Spenderin, Cig., Jan., Cv.
  97. dármo, adv. unentgeltlich, SlN.; za darmo, Mik., C.
  98. dȃroma, adv. geschenkweise, unentgeltlich, Cig., Mik.; daroma dati, schenken, C.; darọ́ma, M.
  99. darovalíšče, n. die Opferstätte, C.
  100. darovȃłnica, f. das Opferhaus, Jan.

   34.401 34.501 34.601 34.701 34.801 34.901 35.001 35.101 35.201 35.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA