Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (34.801-34.900)

  1. črvojẹ́dina, f. 1) der Wurmstich; črvojedine v lesu; — 2) das Wurmmehl; č. se nahaja v votlih vrbah in drugih drevesih, Cv.
  2. čtẹnjè, n. das Lesen, ogr.- Valj. (Rad).
  3. čtẹ́ti, čtẹ̑jem, vb. impf. lesen, kajk.- Valj. (Rad); — čtẹ̑m a. čtèm, ogr.- Valj. (Rad); — prim. šteti.
  4. čubı̑nklja, f. = ščurek, die Küchenschabe (blatta orientalis), Polj.
  5. čȗč, m. magerer Käse aus saurer Milch, C., Bes., Tolm.; — iz furl., Štrek. (Let.).
  6. čúčati, -am, vb. impf. = čučkati, Trst. (Let.).
  7. 1. čȗčək, -čka, m. dem. čuk; das Käuzchen, C.
  8. čȗčkanje, n. das "Lichteln"; prim. čučkati.
  9. čȗčkati, -am, vb. impf. na Blaževo se Slovenci kraj Ščavnice čučkajo z blagoslovljenimi svečami, — to je, sveče užgejo in je vrtijo okoli nog, rok, pojasa, da jim kačji pik in bolezen sploh ne škoduje, Trst. (Let. 1875, 32.).
  10. čùd, čúda, m. die Verwunderung, Cig., C.; vsi so velik čud zagnali, brachen in große Verwunderung aus, Ravn.
  11. čȗd, f. das Naturell, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.); — prim. hs. ćud.
  12. čúda, f. = čudo: č. me je, es befremdet mich, Mur.
  13. čudák, m. der Sonderling, ein barocker Mensch, Cig. (T.), C.; čudni čudaki — ti pesniki! LjZv.
  14. čudánja, f. eine unsaubere Person, (čudaja) C.
  15. čudáštvọ, n. sonderbares Wesen, Zora.
  16. čúdən, -dna, adj. 1) wunderbar; čudno bitje; čudno lep, wunderschön; — wunderlich, seltsam; čuden človek, ein sonderbarer Patron; čudno se mi zdi; čudna se mu je godila; čudna je ta, das ist eine sonderbare Geschichte; — 2) garstig, abscheulich, Mur., C.
  17. čudénje, n. das Staunen, die Verwunderung; iz Jeruzalema, kjer je bilo toliko čudenja nad njim, je Jezus nazaj šel v Nazaret, Ravn.
  18. čȗdež, m. 1) človek, ki se rad čudi: čudež neumni, čemu se čudiš? Lašče- Levst. (Rok.); — 2) der Wendehals (junx torquilla), Cig.; — 3) das Wunder; čudeže delati, Wunderthaten vollbringen, Wunder wirken; — prim. čudes in čudo.
  19. čudežljìv, -íva, adj. wunderbar, C., Guts. (Res.).
  20. čȗdežnik, m. der Wunderthäter, Guts., V.-Cig., Jan., Cv.
  21. čȗdnik, m. = čudak, Str.
  22. čudnolìk, -líka, adj. grotesk, Cig. (T.).
  23. čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda ( gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.- Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.- C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.- Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.
  24. čudokrèt, -krę́ta, m. das Thaumatrop, Cig. (T.), Žnid.
  25. čudotvǫ̑rəc, -rca, m. der Wunderthäter, Cig.; — stsl.
  26. čudovı̑t, adj. wundervoll, wundersam.
  27. čȗfka, f. die Haubenlerche, Kras- Cig.; — prim. čopka.
  28. čȗh, m. der Geruch, Jan.; — der Gestank, der Modergeruch, Rez.- C.; — prim. 2. čuhati, hs. ćuh, der Hauch.
  29. čȗha, f. 1) junge Kuh, Mur., Ravn., Cig., Met., BlKr., Kor.- Trst. (Let.); sploh = krava, LjZv.; pos. kadar se kliče: čuha, na! Dol.; — prim. 2. čoha.
  30. 1. čȗhati, čȗham, vb. impf. 1) spüren, Dol., Jan.; — 2) ahnen, C.; — prim. čuti.
  31. 2. čúhati, -am, vb. impf. blasen: le malo čuhaj, bo takoj hladno, Polj.; č. se v prste, ZgD.; č. jedi, GBrda.
  32. 1. čúhniti, čȗhnem, vb. pf. beim Schmoren eingehen, Cig.; — nachgeben: zob čuhne, der Zahnschmerz gibt nach, Fr.- C.
  33. 2. čúhniti, čȗhnem, vb. pf. 1) einen üblen Geruch, einen Modergeruch von sich geben, C., Rez.- C.; meso čuhne, Z.; — prim. 2. čohniti.
  34. čúja, f. das Wachen, C.
  35. čújən, -jna, adj. 1) wachsam, Jan.; — 2) feinhörig: čujno uho, C.; čujen sluh, feines Gehör, SlN.
  36. čujénje, n. 1) das Hören, C.; — 2) das Wachen, Pok.- Valj. (Rad).
  37. čȗjež, m. der Wächter, ein Hundsname, Mik.
  38. čȗk, m. das Käuzchen (strix noctua).
  39. čȗkati, -am, vb. impf. den Laut čuk hören lassen: čuk čuka, Z., SlN.
  40. čȗkla, f. strmina v planinah, Krn- Erj. (Torb.); der Steinabhang, Tolm.- Cig.
  41. čȗklja, f. ein verstümmeltes Glied, Habd.; — prim. čonklja.
  42. čúkljav, adj. krüppelhaft, kajk.- Vest.
  43. čúla, f. 1) razklan parobek, kos parobka, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) der Tölpel, C.
  44. čȗlək, -lka, m. männliches Schwein, der Eber, Dol.- Vest.
  45. čúljkavt, m. der Specht (po glasu "čulj"), Valj. (Rad).
  46. čúlọ, n. das Gehörorgan, Cig. (T.); das Gehör, C.
  47. 1. čùm, čúma, m. der Strauch, V.-Cig., Banjščice- Erj. (Torb.); — prim. hs. ćuma, das Bündel, das Büschel.
  48. 2. čùm, čúma, m. der Halbschlaf: v čumu ležati, M., Z.; — prim. čumeti.
  49. čúma, f. = bukva (fagus silvatica), Tolm.- Štrek. (LjZv.); — prim. 1. čum.
  50. čumẹ́ti, -ím, vb. impf. im Halbschlaf liegen, Z.; čumela sem in imela čudne sanje, Bes.; — tiho in mirno ležati, n. pr. bolnik čumi, Soška dol.- Erj. (Torb.); kauern, SlGor.- C.
  51. čȗmnata, f. die Kammer, Cig., Jan.; bes. eine Kammer zur Aufbewahrung der wertvollsten Gegenstände, Mur.; — das Schlafgemach, Pohl., Cig., DZ.; — prim. srlat. caminata, stvn. chaminata, Mik. (Et.).
  52. čȗmnatica, f. dem. čumnata, das Kämmerlein, Cig., Jan.
  53. čúmovje, n. das Gebüsch, das Gestrüpp, Cig., (čumovlje) Banjščice- Erj. (Torb.).
  54. čúna, f. ein großes Schwein, SlGor.
  55. čȗnj, m. der Kegel, Jan., Cig. (T.); — hs.; prim. lat. conus, it. cono, zono.
  56. čúnja, f. das Schwein, C.
  57. čȗnjək, -njka, m. schwarzes männliches Schwein, C.
  58. čúnjoga, f. weibliches Schwein, C.
  59. čȗnka, f. 1) das Schweinchen, C., Št.; — 2) der Tintenklecks, C.; — prim. čunjka.
  60. čȗnta, f. = čonta, Danj. (Posv. p.), vzhŠt.
  61. čúra, ** f. 1) = kura, C.; die Henne, Kr.- Valj. (Rad); — 2) der giftige Lerchenschwamm, V.-Cig.
  62. čȗrək, -rka, m. 1) = čirič, C.; — 2) der Schwarzkümmel (nigella arvensis), Cig.; — prim. ščurek.
  63. čȗt, m. der (äußere) Sinn, das Empfindungsvermögen, Guts., Jarn., Mur., Jan., Cig. (T.), Mik.; čut, občna zmožnost čutiti, Lampe (D.); znanje o najznamenitejšem čutu in čutilu (Sinn und Sinnesorgan), Žnid.; topih čutov, grobsinnig, Cig.; životni č., der Vitalsinn, Erj. (Som.); — = čuvstvo, der innere Sinn, das Gefühl, Cig., Jan.; rahli čut, das Zartgefühl, Cig.; — die Neigung, der Sinn für etwas, C.; č. imeti ali čuta ne imeti za kako reč, nk.
  64. čȗt, f. das Gefühl: prešinila ga je neka čudna čut, Jurč.; pobožnih čuti vnet, Greg.
  65. čutȃn, -tnà, adj. wachsam: č. pes, Dol.
  66. čútara, f. flache, runde, meist hölzerne Reise- oder Feldflasche.
  67. čȗtək, -tka, m. = občutek, die Empfindung, das Gefühl, Mur., C.
  68. 1. čȗtən, -tna, adj. 1) zum Sinn oder zu den Sinnen gehörig, sinnlich, Jan., Cig. (T.); čutno stvarstvo, die Sinnenwelt, čutni mik, der Sinnenreiz, čutno mamilo, die Hallucination, Cig. (T.); čutna predstava, Lampe (D.); — 2) empfindend, fühlend, Empfindungs-, Gefühls-, Fühl-: čutni rogljiči, die Fühlhörner, Mur., Cig., Jan.; čutni rožički, Glas.; čutna bradavica, die Nervenwarze, V.-Cig.; — 3) čútən, wahrnehmbar, merklich, Cig.; — vino je čutno = močno, Dol.
  69. 2. čútən, -tna, adj. = čutan, wachsam: čuten pes, Levst. (M.).
  70. čuténje, n. das Empfinden.
  71. čúti, * čȗjem, vb. impf. 1) hören; čujte, čujte! hört! hört! čuješ? hörst du? — čul sem, ich habe mir sagen lassen, Jan.; — 2) wachen, wach sein; do polnoči čuti; Lenora, spiš al' čuješ? Preš.; — č. nad kom, nad čim, über jemanden, über etwas wachen, beaufsichtigen, Cig., Jan.; deželni odbor čuje nad gospodarstvom z občinsko glavno imovino, Levst. (Nauk); — čuti na kaj, acht geben: kdor Bogu veruje, čuje na zapovedi, Škrinj.- Valj. (Rad); Komur mar je prostost zlata, Na svoje naj poglede skrbno čuje, Preš.
  72. čutíłən, -łna, adj. zu den Sinnesorganen gehörig: čutilni očut, die Sinnesempfindung, Cig. (T.).
  73. čutílọ, n. das Sinnesorgan, Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.), Lampe (D.).
  74. čútiti, -im, vb. impf. empfinden; mraz čutim; ne čutim bolečine; nič ne čuti, če se ga dotaknem; wahrnehmen, merken; zver čuti lovca, das Wild wittert den Jäger; pes zajca čuti; — fühlen; čutil boš, kaj se pravi biti brez doma; čutil bo to, es soll ihm das nicht so hingehen, Cig.; čutim, da sem doma; čutim, da se mi bliža smrt; jezik ne more povedati, kar v srcu čutim; — 3) č. se, sich fühlen, ein starkes Selbstbewusstsein haben, Lašče- Levst. (M.); — 4) č. se, sich fühlen, sich befinden: kako se čutiš? Cig.
  75. 1. čútje, n. 1) das Hören, C., M.; — 2) das Wachen, Cig., C.; čutje in post, Cv.
  76. 2. čȗtje, n. coll. die Gefühle, das Fühlen, Cig., Jan.
  77. čȗtljaj, m. die Empfindung, das Gefühl, Jan., M., nk.
  78. čutljìv, -íva, adj. 1) empfindsam, empfindlich, feinsinnig, Mur., Jan., Cig.; — gefühlvoll, Jan.; — 2) = 1. čuten 3), Cig., Jan., C.
  79. čȗtnik, m. der Empfindungsnerv, Cig. (T.).
  80. čȗtniški, adj. Nerven-, Cig., Jan.; čutniška bolezen, das Nervenfieber, Vest.
  81. čȗtništvọ, n. = živčje, das Nervensystem, Cig.
  82. čuvȃj, m. der Hüter, der Aufseher, der Wächter; poljski č., der Feldhüter, Cig., Jan., Nov.; ponočni č., der Nachtwächter, Cig., Jan., Levst. (Nauk); lovski č., der Jagdhüter, Levst. (Nauk).
  83. čuvȃjnica, f. das Wächterhaus, DZ., SlN.
  84. čuvȃjščnica, f. die Wachtstube, Cig., Jan.; — der Wachtthurm, Mur., Cig.; — das Wachthaus, Ravn.
  85. čuváłən, -łna, adj. Aufsichts-, Wacht-: čuvalno osobje, das Aufsichtspersonale, DZ.
  86. čúvanje, n. 1) das Wachen, Trub. (Post.); — 2) die Obhut, die Bewachung, Cig.
  87. čuvár, -rja, m. der Hüter, der Wächter, Cig., Jan., ogr.- C.; grajski č., LjZv.
  88. čuvárnica, f. die Wachtstube, Habd., Z.; — das Wachthaus: pod Gorjanci postavila je vlada vojarnice in čuvarnice, LjZv.
  89. čúvati, -am, vb. impf. wachen, Mur.; č. nad kom (čim), jemanden (etwas) bewachen, beschützen, Cig., Jan., nk.; č. koga (kaj), Habd., Cig., kajk.- Valj. (Rad); — č. se, sich hüten, č. se koga (česa), sich vor jemandem (etwas) hüten, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.; č. se od česa, Cig. (T.), kajk.- Valj. (Rad).
  90. čuvénje, n. das Wachen, C.; s svojim čuvenjem dodelal bode svoje delo, Rog.- Valj. (Rad).
  91. čuvı̑čək, -čka, m. eine Art Enzian (gentiana Asclepiadea), SlGor.- Erj. (Torb.); — prim. hs. čvić, gentiana lutea, in slov. cvič.
  92. čuvíkati, -čem, -kam, vb. impf. schreien wie die Eule, Cig., C.; — prim. čovinkati.
  93. čuvı̑t, adj. wachsam, Ravn.- Cig., M.
  94. čȗž, m. ein dummer Mensch, Štrek.
  95. čȗžək, -žka, m. čužki, sklizave gobice, rastoče po starih panjeh, Rodik na Krasu- Erj. (Torb.).
  96. čúžiti, -im, vb. impf. koruzo č., = slačiti, to je, slamo odtrgovati, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  97. čȗžje, n. coll. Kukuruzschalen, Tolm.
  98. čȗžka, f. 1) das Büschel, der Zopf, Krn- Erj. (Torb.); — 2) = svilen trak, Koborid- Erj. (Torb.); — 3) das Glanzgras (phalaris canariensis) Koborid- Erj. (Torb.).
  99. čvȃnj, m. der Säufer, C.; — prim. stsl. čvanъ, der Krug.
  100. čvánja, f. die Säuferin, C.

   34.301 34.401 34.501 34.601 34.701 34.801 34.901 35.001 35.101 35.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA