Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (34.601-34.700)

  1. črẹpálọ, n. das Schöpfgefäß, Cig.
  2. črẹ́pati, * -pam, -pljem, vb. impf. 1) schöpfen, Guts., Jarn., Cig., Jan.; — 2) schlürfen, gierig trinken, saufen, Mur., jvzhŠt., (-áti), BlKr.
  3. črepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. tönen, wie ein gesprungener Topf, C., Trst. (Let.).
  4. črẹpíca, f. = strešna opeka, Cig.; — prim. črep 3).
  5. črẹpína, f. 1) die Scherbe; = lončena posoda ( zaničlj.); — 2) die Hirnschale, Erj. (Ž.); der Schädel; udariti koga po črepini.
  6. črepínja, f. 1) = črepina 1), Guts., Mur., Cig., Jan., Mik., Št.; črepinje počediti, das Geschirr reinigen, Zv.; — 2) = črepina 2), M.
  7. črẹpı̑njak, * m. = graden, die Steineiche, die Wintereiche (quercus sessiliflora), Cig., Jan., Nov., Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
  8. črepínjevəc, -vca, m. die Schädelstätte, Mur., C.
  9. črẹ́pniti, črẹ̑pnem, vb. pf. ein Scherbengeräusch von sich geben: pisker je črepnil, C.
  10. črẹ̑pnja, f. = črepina 1), Cig., C.; — der Tiegel, ogr.- C.; prstena, skledi podobna posoda, pod katero se navadno peče pogača, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
  11. črẹpnjı̑čka, f. das Scherbchen, ogr.- Valj. (Rad).
  12. črẹpǫ̑vje, n. Scherben; altes Geschirr, C.
  13. črepúnja, f. die Scherbe, Dol.
  14. črẹ̑šnja, f. die Kirsche; črešnje zobati, Kirschen essen; sv. Vid je črešenj sit; tvoja modrost je od črešenj do višenj, Npreg.- Lašče- Levst. (M.); der Kirschbaum, s črešnje pasti; navadna č., die Vogelkirsche (prunus avium), Tuš. (R.); = divja č., Cig.; č. hrustavka, die Knorpelkirsche, č. srčica, die Herzkirsche, Tuš. (R.); lavorikasta č., die Lorbeerkirsche (prunus laurocerasus), Tuš. (R.); kozja č., gemeiner Wegdorn, Kreuzdorn, Cig., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); volčja č., die Tollkirsche (atropa Belladonna), Cig., Jan., Tuš. (R.); pasja č., der Faulbaum (rhamnus frangula), Josch.
  15. črẹšnjaríca, f. neka breskev: die Kirschenpfirsich, C.
  16. črẹšnjejẹ̑łəc, -łca, m. der Kirschen isst, Mik.
  17. črẹ́šnjev, adj. Kirschen-; č. les, das Kirschbaumholz.
  18. črẹ́šnjevəc, -vca, m. 1) der Ort, wo sich Kirschbäume befinden, C.; — 2) ein Kirschenholzstamm, Mik.; — 3) der Kirschbrantwein, Cig., M.; — der Kirschwein, Mur.; — 4) der Buchfink (fringilla caelebs), Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — 5) črešnjam podoben fižol, Kr.- M., Valj. (Rad), LjZv.
  19. črẹ́šnjevica, f. das Kirschwasser, Jan.
  20. črẹ́šnjevina, f. das Kirschbaumholz.
  21. črẹ́šnjevka, f. 1) die Kirschenfliege (tripeta cerasi), Erj. (Z.); — 2) neki fižol, C.
  22. črẹ̑šnjica, f. dem. črešnja; kurja č., das Ackergauchheil (anagallis arvensis), Cig., Medv. (Rok.).
  23. črẹ́ta, f. ein morastiger Ort, der Ried, C., Št.; V čreti mrzla voda 'zvira, Npes.-Vraz.
  24. črẹ̑tje, n. coll. das Krummholz, Mik.; — prim. čretovec.
  25. črẹ̑tovəc, -vca, m. die Edelföhre, Rož.- Kres I. 617.
  26. črẹvàt, -áta, adj. dickbäuchig, C.; — črevata, schwanger, C.
  27. črẹ̑vce, n. 1) dem. črevo, Cig.; tudi: črẹvcè, Valj. (Rad); — 2) kurja črevca, die Sternmiere (stellaria media), C.
  28. črẹ̑vəc, -vca, m. = kurja črevca, C., M., Josch, SlGor.
  29. črẹ̑vəlj, -vlja, m. 1) der Schuh, Guts., Jarn., Cig., Jan.; ženski črevelj, der Frauenschuh, Jan.; zvrhnji č., der Ueberschuh, Cig.; — der Stiefel, Mur., Dol., Št.; — 2) der Radschuh, Jan.; — 3) der Schuh, der Fuß (als Längenmaß).
  30. črẹ̑vəljc, (-vljəc), -vəljca, m. dem. črevelj; = der Frauenschuh (cypripedium calceolus), (črevljec) Tuš. (R.).
  31. črẹ̑vəljčək, -čka, m. 1) dem. čreveljc; — 2) der Hornklee (lotus corniculatus), Z.
  32. črẹ̑vən, -vna, adj. = črevesen, Cig., Jan.
  33. črẹ́vje, n. coll. die Gedärme, M.; das Darmsystem, Cig. (T.).
  34. črẹ̑vljar, -rja, m. der Schuhmacher; nav. črevljár.
  35. črẹ̑vljarčək, -čka, m. dem. črevljar; das Schusterlein.
  36. črẹ̑vljarica, f. 1) die Schuhmachersfrau, Z.; — 2) der Schuhfetzen, Kr.
  37. črẹvljáriti, -ȃrim, vb. impf. das Schuhmacherhandwerk ausüben.
  38. črẹ̑vljevka, f. = črevljarica 2), Bes., SlN.
  39. črẹ̑vnica, f. das Darmbein, Erj. (Som.).
  40. črẹvọ̑, -ę̑sa, n. 1) der Darm; debelo č., der Dickdarm, slepo č., der Blinddarm, tenko č., der Dünndarm, tešče č. (lačno č., Cig. [T.]), der Leerdarm, vito č., der Krummdarm, Erj. (Som.); pl. črẹ́va, die Gedärme; — 2) der Unterleib, der Bauch, Jan., ogr.- C.; črevo me boli, ich habe Leibweh, Jan.
  41. črẹvobǫ̑lja, f. der Bauchschmerz, das Bauchgrimmen, Jan.; ("čerbolja", Gor.- Cig.).
  42. črẹvogrìz, -gríza, m. das Bauchgrimmen, Mur., Cig.
  43. črẹ̀z, * I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.- Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.- Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija- Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn- Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.
  44. črẹzdánji, adj. den Tag über stattfindend, C.
  45. črẹzmę́rən, -rna, adj. maßlos, Jan., Cig. (T.), nk.
  46. črẹzpolovíčən, -čna, adj. mehr als die Hälfte betragend, Jan.
  47. črẹzrȃmnica, f. der Trag-, der Achselgurt, C., Z.
  48. črgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern, C.
  49. črgòt, -óta, m. etwas Gekritzeltes, die Kritzelei, C.
  50. čŕha, f. der Muck, der Muckser, Jan., C.; kar črhe ji ne odgovori, Ravn.- Mik.
  51. čŕhniti, čȓhnem, vb. pf. einen Laut von sich geben, mucksen; niti črhnil ni, ni besedice črhnil.
  52. čr̀k, čŕka, m. der Strich, ein Schriftzug, Cig., M.; — prim. črka.
  53. čŕka, f. der Buchstabe; ulite črke, Lettern, Cig.; — menda nam. črtka; prim. črtati, Mik. (Et.).
  54. čȓkar, -rja, m. kdor se s črkami peča, nk.
  55. 1. čŕkati, čȓkam, vb. impf. knarren ( z. B. von ungeschmierten Rädern), Jarn.; — schirken (vom eintönigen Laut des Finken), V.-Cig.; — prim. črčati.
  56. 2. čŕkati, * črtam, vb. impf. kritzeln (tudi: črkáti), Mur.; — prim. rus. čerkatь, kritzeln; nam. črtkati. (?)
  57. čȓknja, f. = črka, C.; — = vejica, der Beistrich, Mur.
  58. črkolı̑łnica, f. die Schriftgießerei, Cig., Jan.
  59. črkolı̑vəc, -vca, m. der Schriftgießer, Cig., Jan., C., nk.
  60. črkorẹ̑zəc, -zca, m. der Schriftschneider, Cig., Jan.
  61. črkováti, -ȗjem, vb. impf. buchstabieren, Cig., Jan.
  62. čŕkovən, -vna, adj. Buchstaben-, nk.
  63. črlı̑n, m. "neka ptica, ki se tako nekam glasi", Kras- Erj. (Torb.).
  64. črljèn, -éna, adj. roth, Habd., Guts., Mik., (-len), kajk.- Valj. (Rad).
  65. črlję̑nəc, -nca, m. 1) die Schamröthe: črljenec me oblije, C.; — 2) die Zwiebel, Habd., Cig.; črlę́nəc, Valj. (Rad).
  66. črljenína, f. die Röthe, rothe Schminke, Habd.
  67. črlję̑nka, f. schwarzer Nachtschatten (solanum nigrum), Cig., C.; hostna č., die Zaunrübe (bryonia dioica), Cig., ogr.- C.
  68. čȓm, m. 1) eine brandige Entzündung: der Karbunkel, der Anthrax, Cig., Jan., DZ.; č. v prstu, der Fingerwurm, Mur., Št.; ledni (ritnikov) č., das Rückenblut (eine Form des Anthrax), Bleiw.- Cig.; — = vranični prisad, der Milzbrand, Cig., Jan., Nov.; — das Rankkorn (eine Krankheit der Schweine), Cig.; — 2) mošt je v črmu, der Most ist bei der ersten Gährung in der Schwärze, Mur., C.
  69. črmelíka, f. der Hundswürger (cynanchum), C., Medv. (Rok.).
  70. črmlják, m. der Eierdotter, Meg., Cig., Rib.- Mik., Mariborska ok.- C.; beljak okoli črmljaka, Dalm.
  71. črmnẹ̀ł, -ẹ̑la, adj. roth, (črnel, črnjel), Zilj.- Jarn. (Rok.), Rez.- C.; Moja ličica so bleda, Tvoja pa črnela ( nam. črmnela), Npes.-Schein.
  72. črmnẹ̑łəc, -łca, m. neka vinska trta, (črnelec) Ip.- Erj. (Torb.).
  73. črmnẹ̑łka, f. 1) = rdečerepka, podgorelec, der Gartenrothschwanz (sylvia phoenicurus), (črnelka) C.; — 2) neko jabolko, (črnelka) Šebrelje- Erj. (Torb.); — neka hruška, (črnelka) Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.).
  74. črmníca, f. 1) der Milzbrand, Levst. (Nauk), (črnica) Nov.; — 2) der Frieselausschlag, (črnica) Notr.- SlN.
  75. črmnják, m. der Eierdotter, (črnjak) Alas., Kras, Ip., Koborid- Erj. (Torb.), GBrda.
  76. črmnoǫ́ka, f. die Plötze (leuciscus rutilus), (črnooka) V.-Cig.; "črnovka", Frey. (F.).
  77. črmožljìv, -íva, adj. schwermüthig, hypochondrisch, ogr.- C.; — morda nam. čemernežljiv; prim. čemerljiv.
  78. čȓn, m. 1) = oteklina, bula, BlKr., DSv.; — 2) der Getreidebrand: Cig.; — = smod, die Traubensenge, vzhŠt.- C.; — prim. črm.
  79. čȓn, -ı̑, f. die Schwärze, Jan.; angleška č., das Englisch-Schwarz, DZ.; — der Mohr ( chem.), Cig. (T.).
  80. čŕn, adj. schwarz; v črno oblečen, schwarzgekleidet, in Trauerkleidern; — črno se mi dela pred očmi, ich verliere die Besinnung; — vse črno jih je (o velikem številu temnih stvari); ni odgovoril ni črne ni bele, Erj. (Izb. sp.).
  81. čŕna, f. Name einer schwarzen Kuh ( C.) oder Ziege, Erj. (Torb.).
  82. črnàv, -áva, adj. schwärzlich, Mur., Mik.; fant je še črnav po čelu od udarca, Gor.
  83. črnavíca, f. = črnavka, (črnovica) Notr., Rib.- DSv.
  84. črnȃvka, f. dunkler Fleck am Körper, eine dunkle Strieme (von unterlaufenem Blute), Dict.- Mik., Svet. (Rok.), BlKr.; črnavka za črnavko, ("Beule für Beule"), Dalm.
  85. črnbẹ́ł, -bẹ́la, m. die Weingrille (decanthus pellucens), Sv. Križ (Ip.)- Erj. (Torb.).
  86. črnę̑, f. pl. das Messerheft, Mur., Mik.; noževe črne, Polj.; gen. črní, SlGor.; — prim. črenje in čren.
  87. črnè, -ę́ta, m. schwarzer Ochs, Valj. (Rad).
  88. čȓnəc, -nca, m. 1) ein Schwarzer: der Mohr, der Neger, Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) das Schwarzbrot, C.; — 3) der Brand am Getreide, Guts., Cig.; — 4) die Schwärze des jungen gährenden Weines, jvzhŠt.; — 5) die Stecheiche (ilex aquifolium), C.; — 6) neka trta, C.
  89. 1. črnẹ̀ł, -ẹ̑la, adj. schwärzlich, Cig.
  90. črnẹ́ti, -ím, vb. impf. schwarz werden; grozdje črní, Notr.; črni, es zieht ins Schwarze, Cig.
  91. 1. črníca, f. 1) ime raznim živalim: črna koza, Erj. (Torb.); — kuna č., der Edelmarder, Svet. (Rok.); — čopasta, mala č., die Haubenente (anas fuligula), Cig.; — velika č., die See-Ente (anas fusca), Cig., Svet. (Rok.); — die Aesculapschlange (coluber Aesculapii), Štrek.; die Schwarznatter (coluber carbonarius), Erj. (Ž.); — der Dintenfisch (sepia), Jan., C., Erj. (Z.); — 2) ime raznemu sadju in rastlinam: črna podolgasta smokva, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — neka oljika, Rihenberk- Erj. (Torb.); — die Schwarzkirsche, Cig., Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), LjZv.; — = borovnica, die Schwarzbeere, die Heidelbeere (vaccinium myrtillus), Jan., Tuš. (R.), Poh.; — der Samenhanf, Cig., C.; kmet ve, da so dvojne konoplje, da jedna — imenuje jo črnico — rodi, Erj. (Izb. sp.); — das Frauenhaar, (asplenium trichomanes), C., M.; — 3) der Humus, die Dammerde, Cig. (T.), C.; — 4) eine dunkelfärbige Geschwulst, Kr.- Valj. (Rad); — 5) die Schwarzsucht, Cig.
  92. črníčevje, n. der Schwarzbeerenstrauch, Cig., C.
  93. črnı̑čnica, f. der Samenhanf (cannabis sativa), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  94. črníka, f. 1) die Stecheiche (ilex aquifolium), Čres, Lošinj- Erj. (Torb.); — 2) = črnica, die Schwarzkirsche, C.; — 3) der Schwarzkümmel (nigella arvensis), Mik., Pohl. (Km.).
  95. črnı̑łəc, -łca, m. 1) der Maisbrand, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Wachtelweizen (melampyrum arvense), Cig., Klenik na Pivki- Erj. (Torb.); — drobni č., der Augentrost (euphrasia odontites), Josch; — 3) die Baumräude (črnivec), Cig.; — 4) = črnec 4), die Schwärze des Mostes: črnilec gre na mošt, kadar odkisa, Št.
  96. črníłən, -łna, adj. 1) schwärzend, Zora; — 2) die schwarze Tinte betreffend, Cig.
  97. črnı̑łnik, m. das Tintenfass, C., DZ., nk.; razbite steklenice črepinja je nadomeščevala črnilnik, Let.
  98. črnílọ, n. 1) die Schwärze ( pos. die Schuhschwärze), Gor.; tiskarsko č., die Buchdruckerschwärze, Cig.; kitajsko č., die Tusch, Cig.; — 2) die schwarze Tinte, Habd., Pohl., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Dalm., ogr.- Valj. (Rad), nk.; — 3) das schwarze Pigment im Auge, Cig. (T.); — 4) die Schwarztraube, Kamnica (pri Mariboru)- Kres; — 5) = muža, čreta, C.
  99. črnı̑n, m. neka vinska trta, SlGor.- Erj. (Torb.).
  100. črnína, f. 1) das Schwarze; — 2) dunkelrother (schwarzer) Wein; — 3) Name verschiedener Rothweinreben; — 4) schwarze Kleidung, Trauerkleider, C.; vdove se zavijajo v črnino, SlN.

   34.101 34.201 34.301 34.401 34.501 34.601 34.701 34.801 34.901 35.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA