Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (34.201-34.300)

  1. čegáv, pron. poss. interr. = čigav, Levst. (Sl. Spr.).
  2. čegȃvər, pron. poss. rel. = čigaver, Levst. (Sl. Spr.).
  3. čegóv, pron. = čigav, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Levst. ( LjZv.).
  4. 1. čèh, čéha, m. ein Knabe von etwa 10 bis 15 Jahren, med Dravo in Muro, Trst. ( Kres IV. 113.); — der Rinderhirt, Mursko polje- C.
  5. 2. čèh, m. svinjski č., eine Distelart, C.; — prim. 1. čehati.
  6. čehák, m. = čeh, Trst. ( Kres).
  7. 1. čéhati, -ham, vb. impf. = česati, Jan., Mik.
  8. čéhinja, f. corpulentes Weib, C.; — prim. 1. čeh.
  9. čehljáti, -ȃm, vb. impf. 1) sanft kratzen, Jan., BlKr.- M.; živina se čehlja, das Vieh reibt sich, Cig.; — 2) hecheln, C.
  10. čehljíka, f. die Karde (dipsacus), Jan.
  11. čéhniti, čę̑hnem, vb. pf. 1) reißen, Met.; — 2) einen Schlag versetzen: č. koga, Mur.; prim. česniti; — 3) mucksen, Mur., Cig., Jan., Met.; ne boš smel čehniti, Bas.
  12. čę̑ja, f. das Reinigen, die Säuberung, Jarn., Cig., Polj.; tudi pri živini je čeja prva stvar, Krn- Erj. (Torb.).
  13. čę́jenje, n. das Säubern.
  14. čeka, f. zelena trtna veja spomladi, Kras.
  15. čekàn, -ána, m. 1) der Hauzahn (der Schweine), Mur., Jan., Cig. (T.), C.; — 2) der Streithammer, V.-Cig.; — prim. čakan.
  16. čekèt, -ę́ta, m. das Gezwitscher ( z. B. der Spatzen), Mik., Danj.- Valj. (Rad).
  17. čeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. den Laut ček hören lassen, C.; srake čeketajo, C.; zwitschern, M.
  18. čekljáti, -ȃm, vb. impf. 1) = čeketati: kraljič čeklja okoli hiše, Zv.; plappern, C.; — 2) beim Sprechen mit der Zunge anstoßen, stottern, Cig., Zora, Kres.
  19. čel, adj. jeklen: čelo zrnje, Ptuj- C.; — prim. hs. čelik iz tur. (?)
  20. čeláda, f. der Helm, Dict., Guts., Cig., Jan., Dalm., nk.; — prim. it. celata, der Helm.
  21. čelȃdar, -rja, m. der Helmschmied, Jan.
  22. čelák, m. ein Mann mit großer Stirn, C.; tudi: žival s širokim čelom, DSv.
  23. čelánja, f. die Stirn, bes. bei den Schafen, C.
  24. čelárən, -rna, adj. wunderlich, sonderbar, Mur., Cig., Jan.; tako čelarno mi je, es ist mir so sonderbar zu Muthe, Mur.; — pogl. čalaren.
  25. čelàt, -áta, adj. mit großer Stirn, Dict., Cig., Mik.
  26. čȇłce, n. dem. čelo: kleine Stirn.
  27. čelebénja, f. beide Kiefer, BlKr.; — prim. čeljust.
  28. čéłən, -łna, adj. "kar je na čelu": čelni list, das Titelblatt, Cig., DZ.; čelna postaja, die Kopfstation (einer Eisenbahn), Cig. (T.).
  29. čelę̑nga, f. der dummes Zeug schwätzt, Lašče- Levst. (Rok.).
  30. čelengáti, -ȃm, vb. impf. dummes Zeug schwatzen, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. čeljustati.
  31. čelę̑šnjak, m. 1) die Ecksäule des Ofengeländers, Kr.- Valj. (Rad); č. stoji ob oglu peči, spodnji del mu tiči v podu, gornji del pa ne sega do stropa, Gor.; — das Ofengeländer selbst, Guts., Cig., Jan., M., Gor.; po čelešnjaku perilo obešajo, Gor.; — die Ecke des Ofengesimses, Dict., Polj.; — 2) ein am Ofengeländer angebrachter Sitz, C., Železniki ( Gor.); — 3) der Holzspanleuchter, Notr., Dol., BlKr.; — 4) psovka: ti čelešnjak ti! = tepec, Ljubljanska ok.; — (govori in piše se največ: čelešnik); prim. stsl. čelesьnъ, praecipuus, od čelo, gen. nekdaj: čelese, Mik. (Et.); rus. čelesnikъ = čelo peči.
  32. 1. čelína, f. das Stirnbein, C., vzhŠt.
  33. 2. čelína, f. = čeljust: bik čeline kaže, Ljubljanska ok.- Levst. (Rok.).
  34. čéliti, * -im, vb. impf. winkelrecht abplatten, z. B. einen Baumstamm, Z., C.; č. snop, den Schaub an der untern Seite glatt abschneiden, Ptuj- C.; — palico č., an den Enden abplatten, Cig., M.
  35. čeljúga, f. = čeljust, der Kiefer ( zaničlj.), Jan., Hal.- C.; udariti koga po čeljugi, jemandem eine Maulschelle geben, jvzhŠt.
  36. čȇłnica, f. das Stirnbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  37. čȇłnik, m. der Stirnriemen, C.
  38. čélọ, n. 1) die Stirn; č. grbati, = č. grbančiti, die Stirn rümpfen, Meg.; nikomur ni na čelu zapisano, kar ima v srcu, man kann niemandem ins Herz sehen; — 2) die hervorstehende Seite eines Gegenstandes: die Giebelseite des Daches oder Hauses, Cig., Jan.; — sprednje čelo, die Vorderfronte, Cig., DZ., Levst. (Pril.); — der Vorsprung eines Berges, Cig., C.; — die Bahn, die Schlagfläche beim Hammer, beim Amboß, Cig. (T.); bei der Axt, vzhŠt., C.; — die Hirnfläche des Holzes, Cig. (T.); — der Hagelfleck ( bot., chalaza), ( n. pr. pri kostanju), Tolm.- Erj. (Torb.); — der Titel einer Schrift, Cig.; — 3) na čelu (vojske, zarotnikov itd.) biti, an der Spitze (des Heeres, der Verschwörer u. s. w.) stehen; na čelu vseh vprašanj, an der Spitze aller Fragen, Levst. (Močv.).
  39. čelóba, f. die Gediegenheit (des Getreidekorns), Ptuj- C.; — prim. čel.
  40. čélovnik, m. košček posekanega debla, ki ga odžagajo ali odsekajo, kadar je čelijo, Ljub.
  41. čemę́r, m. 1) das Gift, Habd., Dict., ogr.- Mik.; — der Eiter in der Wunde, C.; etwas sehr Bitteres, Valj. (Rad); die Galle: dali so mu piti s čemerom zmešan jesih, ogr.- Valj. (Rad); — v vzklikih: oj čemer! oj grdi čemer! BlKr.; — 2) heftiger Unwille, der Zorn, Danj.- Mik., ogr.- C.; der Verdruss, Cig., Jan.; tudi pl. čemeri, C.; od čemerov zobe vkup stisniti, ogr.- Valj. (Rad); šla si je čemerov odganjat, Pjk. (Črt.); — 3) die Gänsehaut, Habd.; čemer mi leti, n. pr., če kdo zamaške (iz plute) reže, jvzhŠt.
  42. čemę́rən, -rna, adj. 1) giftig, Habd., C.; pren. čemerni jezik, die giftige Zunge, Vrt.; — herbe, bitter, ogr.- C.; pren. čemerno življenje, Meg.- Mik.; — 2) zornig, M.; übelgelaunt, griesgrämig, Habd., Jan., Cig. (T.), C., Kr.; star, čemeren ukazovavec, Jurč.
  43. čemeríka, f. 1) die weiße Nieswurz, der Germer (veratrum album), Cig., Jan., Tuš. (B.); — 2) eine mürrische Person, Cig.
  44. čemeríkav, adj. = čmerikast, C., Zora.
  45. čemeríkavəc, -vca, m. der Griesgram, C., Zora; stari čemerikavec, Jurč.
  46. čemeríti, -ím, vb. impf. 1) č. se, eitern (o ranah), C.; — 2) čemeriti = jeziti, Cig.; deca čemeri puro, ogr.- Valj. (Rad); čmeriti, Gor.; — č. se = jeziti se, Cig., M.; zakaj se čemerite na mene? ogr.- Valj. (Rad); ein griesgrämiges Gesicht machen, (čmę́riti se) BlKr.; vreme se čemerí ("čmeri"), es ist trübes Wetter, Kr.
  47. čemę̑rnica, f. die rothe Ameise, Kr., Št.- Valj. (Rad).
  48. čemę̑rnik, m. der Zornmüthige, C.; ein grämlicher Mensch, Cig.
  49. čəmẹ́ti, -ím, vb. impf. hinbrütend hocken, warten: čemeti kje v kakem kotu brez dela, Cig., C.; rak čemi v svojem ždiči, Erj. (Izb. sp.); — prim. 2) čumeti.
  50. čə̀mž, m., Tuš. (R.); pogl. čimž, črensa.
  51. čę̑nča, ** f. 1) eine Person, die gerne schwätzt, das Plaudermaul; ti si prava č., jvzhŠt.; — 2) pl. čenče, das Geschwätz, der Klatsch: to so prazne čenče, Cig., jvzhŠt.; — prim. it. ciancia, Tand, Geschwätz.
  52. čenčáti, -ȃm, vb. impf. plaudern, leeres Zeug schwatzen; — prim. it. cianciare, plaudern.
  53. čenčàv, -áva, adj. geschwätzig, Z.
  54. čenčȗra, ** f. die Plaudertasche, Gor.
  55. čèp, čépa, m. 1) der Zapfen; s čepom zatekniti luknjo; pijan kakor čep; — der Zapfen am Wellbaum, Cig.; — in der Mühle das Ende des Nagels im Bodensteine, Cig.; — der Fenster- oder Thürkegel, C.; — der Gewehrpfropf, BlKr.; — 2) der Rebenzapfen: na dve očesi rezana trta, jvzhŠt.; — 3) kratek jarek, napeljan na travnik iz memo tekoče vode, Dict., Brdo ( Gor.), Levst. (Rok.); — 4) neka riba: der Rauhbarsch (aspro), Zidani Most- Erj. (Torb.); — 5) der Ueberschuss, der Saldo, Z., Gor.
  56. 2. čę̑pa, f. die Haube, Mik. (Et.); die Mütze, Z.; — prim. srlat. capa, Mik. (Et.).
  57. 2. čę̑pəc, -pca, m. die Haube, Cig., Let.; — tudi: stsl.; prim. 2. čepa, čepica.
  58. čȇpek, -pka, m. dem. čep; das Zäpfchen; — das Halszäpfchen, Cig., C.
  59. čepẹ̑nje, n. das Hocken.
  60. čepę̑r, m. die Schafszecke (ixodes reduvius), Cig., Notr.- Erj. (Torb.).
  61. čepẹ́ti, -ím, vb. impf. hocken, kauern; kokoš čepi na veji; človek ne more vedno doma čepeti, man kann nicht immer zu Hause hocken.
  62. čę̑pica, f. die Kappe, V.-Cig., Jan., Mik.; čepico sneti, Zora; — die Haube, Cig., Jan., C., nk.; — prim. srlat. capa, Mik. (Et.).
  63. čepìč, -íča, m. 1) das Zäpfchen; — 2) das Halszäpfchen, Cig.; — 3) die Flachsschwinge, Cig.; — 4) pl. čepiči, die Schienenruthen bei den Webern, die Seitenstäbe des Weberblattes, V.-Cig.
  64. čę̑pičnik, m. der Haubenkopf, der Haubenstock, Cig., Jan.
  65. čepičnják, m. der Haubenstock, Jan.
  66. čepı̑nəc, -nca, m. 1) der Zapfen im Weinfass, M., Ip.- Erj. (Torb.); — 2) der Schneidebohrer mit scharfen Schneiden, V.-Cig.
  67. čȇpnik, m. 1) der Zapfenbohrer, Cig., M.; — 2) der Zapfen in den Teichen zum Ablassen des Wassers, V.-Cig.
  68. čepnína, f. das Zapfengeld, Cig.
  69. čepǫ̑n, m. = vodir, oselnik, Tolm.
  70. čeprẹ̑m, conj. = če prem, akoprem, dasi, Mik.
  71. čę̑r, -ı̑, f. die Steinspitze, Met.; — zerklüfteter, spitziger, hervorragender Fels, C., Gor., Kor.; die Felsenklippe, Cig., Jan.; — (čer, m. Ravn.).
  72. čerẹ̀n, -ẹ́na, m. ein felsiger Ort, Št.
  73. čerę̑nje, m. coll. Klippen, M.; das Gestein, Gor., Št.
  74. čę̑rfa, f. ein Milchgefäß mit einer Ausgussmündung, Z., Gor.; č. je globokejša od latvice, Kras.
  75. čę̑rga, f. der Tintenklecks, Kr.- Valj. (Rad).
  76. čerǫ̑vje, n. coll. Steinspitzen, C.; — = skalovje, Valj. (Rad).
  77. češȃrək, * -rka, m. der Fruchtzapfen ( bes. am Nadelholz, strobilus), Cig., Jan., C., Tuš. (B.), Lašče- Erj. (Torb.); — entkernter Maiskolben, Tolm.- Erj. (Torb.).
  78. čəščénje, n. = čaščenje, die Verehrung; golo zunanje č. nič ne pomaga, Ravn.; angelsko č., der englische Gruß.
  79. čéšəlj, -šlja, m. 1) der Kamm, Dol.- Cig., Jan.; — der Striegel, C.; der Hechelkamm, vzhŠt., C.; — 2) = češulja, Tolm.- Štrek. (Let.).
  80. češeríka, f. die Zirbeldrüse, Erj. (Som.).
  81. čȇško, -ka, m. kravji varuh, bajeslovno bitje, Pjk. (Črt.); sveti češko, da bo vime težko, da bo bogat čeh, Št.- Z.; — prim. čeh.
  82. češljáti, -ȃm, vb. impf. listje č. = odsekavati, Tolm.- Štrek. (Let.).
  83. češljíga, f. eine Art Distel, Habd.- Mik., C.
  84. češljíka, f. der Venuskamm, das Nadelkraut (scandix pecten Veneris), Jan., M.; — hs.
  85. češljíkovina, f. das Nadelkraut, M.
  86. češmíka, f. = česmin, Mik.
  87. češmı̑lje, n. = češminje, Jarn., Mur., Cig., Josch.
  88. češmı̑n, m. der Sauerdorn (berberis vulgaris); — prim. česmina.
  89. češmı̑nje, n. das Berberitzengesträuch.
  90. češmínovəc, -vca, m. 1) der Berberitzenstrauch; — 2) der Berberitzensaft, Cig.
  91. češmínovina, f. das Berberitzenholz; — das Berberitzengesträuch.
  92. češnják, m. 1) der Zahn ( zaničlj.), M., C.; — 2) = česnik, česen, C., kajk.- Valj. (Rad).
  93. češnjȃrka, f. die Knoblauchkröte (pelobates fusca), Erj. (Z.).
  94. češnjáti, -ȃm, vb. impf. = česnati, Dol.
  95. čę̑špa, f. = češplja, Cig., M., Kr.- Erj. (Torb.); — prim. nem. ( dial.) zweschpe, Mik. (Et.).
  96. čę̑šplja, f. die Pflaume, die Zwetschke (prunus domestica).
  97. češpljáriti, -ȃrim, vb. impf. Pflaumenhändler sein, Cig.
  98. čę́špljevəc, -vca, m. 1) das Pflaumenmus; — 2) der Pflaumengarten, Cig.
  99. čę́špljevina, f. 1) das Pflaumenholz; — 2) = neka trta, M.
  100. češpljevnják, m. das Pflaumenmus, Cig.

   33.701 33.801 33.901 34.001 34.101 34.201 34.301 34.401 34.501 34.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA