Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (34.101-34.200)

  1. čȃkəc, -kca, m. = čakelj: visec visi, čakec čaka, Valj. (Rad).
  2. čákəlj, -klja, m. der Wartende: šaliva beseda v uganki: "čakelj čaka, viselj visi, viselj pade, čakelj ga pobere" (svinja in želod), Vrt.
  3. čakljáti, -ȃm, vb. impf. = jecljati, Jan., Rož.- Kres; pogl. čekljati.
  4. čalárən, -rna, adj. trügerisch, ogr.- Mik.; čalarni svet, ogr.- Let.; eitel, garstig, übel, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
  5. čalẹ́r, m. der Betrüger, ogr.- C.; — prim. madž. csalárd, betrügerisch, C.
  6. čȃm, m. der Schauder, das Gruseln, die Gänsehaut: čam me obleta, ogr.- C.
  7. 1. čámər, -mra, m. der Stier, Jan., Kr.- Valj. (Rad), Saleška dol.- C., Poh.- Vest. I. 185.; čamer je vladar med govejo živino, C.
  8. 2. čámər, -mra, m. die Pelzmütze, Trst. (Let.), Laško ( Št.); po zimi ima Pesničar na glavi zelen ali moder čamer iz suknja s kosmatimi okrajki, ki se črez ušesa razvihniti dade, Pjk. (Črt.).
  9. čamẹ́ti, -í, vb. impf. čami me, es gruselt mir, ogr.- C.; — pogl. čemeti.
  10. čȃmpa, f. psovka za počasno žensko, C.
  11. čampár, -rja, m. = levičar ( furl. ciampa = levica), Solkan- Erj. (Torb.).
  12. čámpəlj, -plja, m. = podgana, Kras.
  13. čȃmra, f. = 2. čamer, Slom., Št.- Zora.
  14. čamrína, f. die Stierhaut, ( die Büffelhaut, Cig.).
  15. čánčica, f. die Herzmuschel (cardium), Erj. (Z.).
  16. čánjav, adj., nam. čajav: č. grozd, C. ( Vest.); čanjava krava, kaffeebraune Kuh, jvzhŠt.
  17. čápati, čȃpam, vb. impf. ad čapniti, schnappen, C.
  18. čapljáriti, -ȃrim, vb. impf. herumplatschen, Jan.
  19. čapljáti, -ȃm, vb. impf. plätschern, ogr.- C.
  20. čápniti, čȃpnem, vb. pf. nach etwas schnappen; pes čapne kost, C.; — prim. it. chiappare istega pomena.
  21. čapȗn, m. = oslovnik, voder, C., zapŠt.
  22. čȃr, m. die Zauberei, M.; — der Zauber, Cig., Jan., nk.; — stsl.
  23. 1. čára, f. 1) die Zauberei, Jarn., Mur.; zapeljive čare časnega duha, Slom.; vraža se opira na usodo — ali pa na čaro, Navr. (Let.); — 2) = čarovnica, Mur.
  24. 2. čára, f. der Strich, Cig., C., DZ.; — češ.
  25. čáranje, n. das Zaubern, C., nk.
  26. čárati, -am, vb. impf. zaubern, Cig., Jan., nk.; — hs.
  27. čārdak, m. das Wachhaus auf Pfählen, das Blockhaus, Cig., Jan., DZ.; — hs. iz tur.
  28. čaróbən, -bna, adj. Zauber-: čarobna svetilnica, die Zauberlaterne, Žnid.; čarobni vrč, der Zauberkrug, Cig. (T.); — magisch, Cig. (T.); — zauberisch, bezaubernd: čarobna krasota, nk.
  29. čarodẹ̀j, -dẹ́ja, m. der Zauberer, Cig., Jan.; — stsl.
  30. čarodȇjčica, f. dem. čarodejka; kleine Hexe, Bes.
  31. čarodẹ̑jəc, -jca, m. = čarodej, Jan., nk.; — stsl.
  32. čarodẹ́jən, -jna, adj. magisch, Jan.; bezaubernd, Jan., C., nk.
  33. čarodẹ́łən, -łna, adj. Zauber-: čarodelni krožnik, das Thaumatrop, die Wunderscheibe, Cig. (T.).
  34. čarovȃnje, n. das Zaubern, Cig. (T.).
  35. čarováti, -ȗjem, vb. impf. zaubern, Cig., Jan.; — stsl.
  36. čarǫ́vən, -vna, adj. Zauber-, zauberisch, Cig., Jan., nk.; — stsl.
  37. čarovı̑t, adj. zaubervoll, SlN.
  38. čarovníca, f. die Zauberin, Cig., Jan., nk.; — stsl.
  39. čarovník, m. der Zauberer, Cig., Jan., nk.; — stsl.
  40. čarovníštvọ, n. das Hexenwesen, die Zauberei, Cig., nk.
  41. čáša, f. der Trinkbecher, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan.; das Trinkglas, nk.; der Kelch, Mur., Cig., Jan.; leseno torilce z ročem, s katerim se pije voda, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — der Becher (ein Sternbild), Cig. (T.); — der Kelch ( bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  42. čášən, -šna, adj. Becher-; — Kelch-: čašni listi, die Kelchblätter, Tuš. (R.).
  43. čášica, f. dem. čaša; das Becherchen; das Gläschen; obistna č., der Nierenkelch, Erj. (Som.); die Pfanne ( zool.), Cig. (T.); bedrna čašica, die Hüftpfanne, Cig.
  44. čȃšnik, m. das Kelchfutteral, Cig.
  45. čȃta, f. der Hinterhalt: na čatah umoriti, ogr.- Valj. (Rad); na čatah posedavati, C.; — prim. madž. csata, der Kampf, in slov. četa.
  46. čȃtež, m. 1) nekak kratek pregelj, ki se rabi pri četveri, Kras; — 2) neki pogorski duh, vzhŠt.; prim. Pjk. (Črt. 32.).
  47. čávəlj, -vlja, m. der Nagel; mirno so mu rjavele risane puške o čavljih, LjZv.; — iz it. chiavo, Nagel, Mik. (Et.).
  48. čávəljnik, m. sveder za čavlje, C.
  49. čavljár, -rja, der Nagelschmied, Cig., Jan., C.
  50. čavljárnica, f. = žreblarnica, die Nagelschmiede, Cig., Jan.
  51. čávljenka, f. das Nagelmodell, C.
  52. čè, conj. 1) v pogojnih stavkih: wenn; če ni druzega, ko to, ni se nam treba bati, wenn es (wirklich) nichts Aergeres ist, als dies, so brauchen wir nichts zu fürchten; če bo dež jutri, ne pojdemo na semenj; če bi bil moral koga srečati v gozdu, umeknil se je, Erj. (Izb. sp.); — pos. pred imperativom: če nečeš, pa pusti; če imaš, daj; — če ne, wo nicht, sonst; stori, kar ti velevam, če ne, bo druga pela, thue, was ich dir befehle, sonst werde ich andere Saiten aufziehen; — poleg komparativa: je; če sem se bolj branil, bolj je v mene silil; "če dalje" poleg komparativa = immer: če dalje bolj, immer mehr; če dalje vekši šum, Krelj; — če bi (v odvisnih pogojnih stavkih): oče so rekli, če bi hoteli zdaj priti, da bi zdaj lehko prišli (neodvisno: če hočete zdaj priti, zdaj lehko pridete); prim. Mik. (V. Gr. IV. 811.); (v irealnih pogojnih stavkih): če bi živine ne drli, ljudje ne mrli, svet bi podrli, C.; — če tudi, če prav, če ravno (v koncesivnih stavkih) = dasi, wenn auch, obwohl; če si ravno, Cig., C.; če prem, Prip.- Mik.; — 2) (v indirektnem vprašanju): ob; poglej, če je že prišel hlapec; ne vem, če bi znal pravo pogoditi; razmišljevanje, če morebiti barju povodnji prete, Levst. (Močv.).
  53. čəbę̑la, f. 1) die Biene; die Honigbiene (apis mellifica); č. delavka, die Arbeits- oder Flugbiene, Cig.; čebele gredo na zbir (biro), die Bienen fliegen aus, Cig.; čebele zajemati, nalagati, die Bienen fassen, in den Stock bringen, Cig.; čebele izpodrezavati, die Bienen fegen, Cig.; č. piči, sticht; čebele mrejo, sterben; č. grebačica (andrena), die Grabbiene, č. krajačica (megachile), die Tapezierbiene, č. zidarica, die Mauerbiene (anthophora), Erj. (Z.); divja č., die Forst-, Feld- o. Holzbiene, Cig.; — 2) das Fruchtauge an der Weinrebe, C.; prim. muha, obad.
  54. čebelár, -rja, m. 1) der Bienenzüchter; tudi: čebę̑lar; — 2) der Wespenbussard (astur apivorus), Cig.; — 3) der Bienenschwärmer (sesia apiformis), Erj. (Ž.).
  55. čəbeları̑ja, f. = čebelarstvo.
  56. čebelárjenje, n. das Betreiben der Bienenzucht.
  57. čəbę̑łən, adj. 1) Bienen-; čebelni pik, der Bienenstich; — 2) bienenreich: panj je čebelen, Por.
  58. čəbę̑łnica, f. das Bienenhaus, C.; — der Bienenkorb, Jan.
  59. čəbę̑łnik, m. 1) der Bienenkorb, der Bienenstock, Dict., C., Z.; — 2) = čebelnjak, Cig.
  60. čəbełnína, f. das Fluggeld, der Zeidelzins, Cig.
  61. čəbełnják, m. das Bienenhaus, die Bienenhütte.
  62. čəbeloljùb, -ljúba, m. der Bienenfreund, Cig., Navr. (Spom.).
  63. čəbelorę́ja, f. = čebelarstvo, C.
  64. čəbə̀r, -brà, m. der Bottich; der Sechtzuber; — der Speckkübel, C.; — der Brunneneimer, Cig.; — = pomijak, C. — (pomni: sto "čebar" olja, Trub.); — čȇbər, Št.; — iz nem. Zuber, stvn. zubar, Mik. (Et.).
  65. čəbínklja, f. die Küchenschabe (blatta orientalis), Vrsno- Erj. (Torb.).
  66. čəbljáč, m. der Schwätzer, Cig.
  67. čəbljȃnje, n. das Geschwätz, ZgD.
  68. čəbljáti, -ȃm, vb. impf. flüstern, lispeln, schwatzen, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; Tri pure, tri race, Tri bele gosi, So vkupi čebljale Tri cele noči, Npes.- Vod. (Pes.); — morda nam. čubljati; prim. čuba.
  69. čəbljàv, -áva, adj. zum Schwatzen geneigt, Cig.
  70. čebrnjáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, tratschen, BlKr.; — prim. hs. čevrljati.
  71. čebúla, f. 1) die Zwiebel; navadna č., gemeine Zwiebel (alium cepa); morska č., die Meerzwiebel, die Bifolie (scilla bifolia), Tuš. (R.); — 2) čebulasto podzemno steblo, die Zwiebel (cepa, bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.); — prim. it. cipolla.
  72. čebȗlar, -rja, m. 1) der Zwiebelverkäufer; — 2) = čebulinka, Ljubljanska ok.- Erj. (Torb.).
  73. čebȗłčək, -čka, m. dem. čebulek; = morska čebula, die Meerzwiebel (scilla bifolia), Tuš. (R.).
  74. čebȗłək, -łka, m. 1) drobna čebula za sajenje, die Brutzwiebel, Cig., Dol.; — 2) neko jabolko, Dol.- Erj. (Torb.).
  75. čebúlica, f. dem. 1) čebula; — morska č., die Meerzwiebel (scilla bifolia), C.; — 2) neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  76. čebȗłka, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  77. čebȗłnica, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  78. čebúlov, adj. Zwiebel-; čebulova umaka, die Zwiebelsauce.
  79. čebúlovəc, -vca, m. 1) der Zwiebelsame, M.; — 2) = čebulinka, M.
  80. čéča, f. 1) die Puppe, Cig., Jan., Rož.- Kres; — 2) ein Kind weiblichen Geschlechtes in den Windeln, M.; — 3) das Mädchen, Cig., Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. čača.
  81. čečèt, -ę́ta, m. das Meerzeischen, Mik., Valj. (Rad).
  82. čéčica, f. dem. čeča; das Püppchen: O ti neumna deklica, Čemu t' je bila čečica? Npes.- Kres.
  83. čəčkáč, m. der Kritzler, der Kleckser.
  84. čəčkáti, -ȃm, vb. impf. kritzeln, klecksen; bo nemški govorila, brala, čečkala, Jurč.; — menda nam. črčkati.
  85. 1. čę́da, f. die Sauberkeit, Jarn., Met.
  86. čę̑dba, f. das Reinigen, C.
  87. čę́dən, -dna, adj. 1) sauber, reinlich; čedna posoda, obleka; — nett, hübsch, wohlgestaltet; čedno dekle; — 2) sittsam, wohlanständig, höflich; čedno vedenje; — klug, gescheit, Habd., Mur., Jan., vzhŠt.; čedna glavica, Trst. (Let.); čédən, SlGor.
  88. čẹdič, m. der Basalt, Cig. (T.); — češ.
  89. čedílọ, n. die Fege, Cig.; — der Striegel, C.
  90. čedı̑təv, -tve, f. die Säuberung, C.
  91. čę́diti, čę̑dim, vb. impf. säubern, putzen; ptički se čedijo, die Vögel putzen sich.
  92. čę̑dnica, f. deska, na kateri urezane deske čedijo, ob gornji Dravi ( Št.).
  93. čednìv, -íva, adj. = čeden 2) (gescheit), SlN.
  94. čednováti, -ȗjem, vb. impf. klug, gescheit sein, (čednuvati), C.
  95. čę̑dra, f. die hölzerne, mit einem thurmartigen Deckel versehene Nationaltabakpfeife (= kranjščica), Kr.; kratka pipa, čedra gorjuškega dela, Zv.; kratkocevne čedre, LjZv.
  96. čefúkati, -ȗkam, vb. impf. schlagen (preprosto rečeno), C.
  97. čefúkniti, -ȗknem, vb. pf. einen Schlag versetzen, jvzhŠt.; — prim. čefukati.
  98. čefútniti, -ȗtnem, vb. pf. (zu Boden) stürzen, M.
  99. čegȃ, pron. = čiga, wessen? Dict., Guts.
  100. čę̑gar, pron. rel. = čigar, wessen, Levst. (Sl. Spr.).

   33.601 33.701 33.801 33.901 34.001 34.101 34.201 34.301 34.401 34.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA