Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (34.001-34.100)

  1. cvətlíca, f. die Blume; poljska cvetlica, die Feldblume.
  2. cvətlı̑čar, -rja, m. der Blumenzüchter, der Blumengärtner, Cig., C.; — der Blumist, Cig.
  3. cvətlı̑čje, n. das Geblüm; das Blumenreich, Cig.
  4. cvətličnják, m. der Blumengarten, Jan.; das Glashaus, Nov., nk.
  5. cvẹtníca, f. 1) der Blumenkelch, ogr.- C.; — 2) der Palmsonntag: na cvetnico, Krelj; — 3) smokva prvega rodu, die Frühfeige, GBrda- Erj. (Torb.).
  6. cvẹtníčən, -čna, adj. cvetnı̑čna nedelja, der Palmsonntag, Kast., Jsvkr.
  7. cvẹ̑tnik, m. 1) der Blumenstrauß, C., der Palmbusch, Guts.; — 2) der Blumengarten, LjZv.; — 3) die Anthologie, Cig. (T.), nk.; — 4) der Wonnemonat, Jan.
  8. cvẹtnják, m. 1) der Blumengarten, Cig., Jan.; — das Blumenhaus, LjZv.; — 2) pl. cvetnjaki = živo cvetje, Thierkorallen (anthozoa), Cig. (T.).
  9. cvẹtoljùb, -ljúba, m. der Blumenliebhaber, Cig., Jan.; der Blumist, Cig.
  10. cvẹ̑tovəc, -vca, m. der Palmbusch, Guts., Jarn., Mur., C.
  11. cvẹ́tovje, n. das Blumenwerk, Cig., Jan.; v les je bilo češuljevje in cvetovje izrezljano, Ravn.
  12. cvíba, f., C.; pogl. sviba.
  13. cvı̑č, m. 1) das Gewinsel, das Gequieke, Dict., Jarn., Mur., Jan.; das Gezwitscher, Mur.; — 2) saurer Wein, C., Valj. (Rad); — 3) der Sauerdorn (berberis vulgaris), SlGor.- Erj. (Torb.).
  14. cvičȃnje, n. das Quieken, das Winseln, das Zwitschern, Z.
  15. cvíčati, -ím, vb. impf. quieken, winseln, Dict., Guts., Jarn., Jan.; zwitschern: lastovka cviči, C.; jaz sem cvičal, kakor žrjav in lastovica, Dalm.
  16. cvı̑čək, -čka, m. saurer Wein.
  17. cvı̑čkati, -am, vb. impf. zwitschern: vrabci cvičkajo, SlN.
  18. cvı̑k, m. die Bastpfeife, Cig., Valj. (Rad); — prim. cvičati.
  19. cvı̑ka, f. das Gewinsel, C.; das Geschrei, ogr.- Valj. (Rad).
  20. cviketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. quieken, zwitschern: žolna cvikeče, ogr.- C.
  21. cvı̑ł, -la, m. das Gewinsel, das Gequieke, Jan., das Gewimmer, C.; — die Weheklage, C.
  22. cvı̑lež, m. 1) der Winseler, Cig.; — 2) der Rollschwanzaffe (cebus apella), Erj. (Ž.).
  23. cvilíkati, -kam, -čem, vb. impf. quieksen: komarjev roj cvilika, Zora.
  24. cvíliti, -im, vb. impf. quieken, winseln: pes, prase cvili; veter cvili, der Wind pfeift, Cig.; jammern, Cig.
  25. cvílja, f. die Winselerin, Cig.
  26. cviljáč, m. der Winseler, C.
  27. cvíljenje, n. das Quieken, das Winseln; das Jammern.
  28. cvı̑ljkati, -am, vb. impf. quieksen, winseln, C., Zora.
  29. cviráča, f. die Röstpfanne, C.
  30. cvírati, * -ı̑ram, vb. impf. prägeln, rösten, Jarn.
  31. cvı̑rək, -rka, m. = ocvirek, C.; — hrastov c., die Knopper, C.
  32. cvı̑rnat, adj. aus Zwirn, zwirnen.
  33. cvòk, cvóka, m. die Kothsuppe, C.
  34. cvokáti, -ȃm, vb. impf. schmatzen, C.; patschen, im Koth herumsteigen, fallen (von einem weichen Gegenstande), C.; tudi: trans. fallen lassen, C.; — prim. cmokati.
  35. cvokítati, -ítam, -íčem, vb. impf. patscheln, C.; — prim. cvokati.
  36. cvókniti, cvȏknem, vb. impf. patschend fallen, C.
  37. cvokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = cmokotati, mlaskati, C.
  38. cvolína, f. der Wasserschierling (cicuta virosa), Medv. (Rok.); — prim. cmolje.
  39. cvŕča, f. 1) "ocvrt drob rekše jetra, pluča in srce kake mlade živali ali kuretine", Goriška ok., Ip., Kras- Erj. (Torb.); — 2) ocvrta jajca, Meg., Jarn., Celovška ok., Savinska dol.
  40. cvrčȃnje, n. das Kröschen; das Zirpen, das Zwitschern.
  41. cvrčáti, * -ím, vb. impf. 1) kröschen, kreischen, prasseln; razbeljena mast cvrči; — 2) zwitschern, zirpen; murin, kobilica cvrči.
  42. cvȓček, -čka, m. 1) = cvrča 2), Cig.; — 2) die Grille (gryllus), Cig., Erj. (Z.).
  43. cvȓčka, f. = cvrča 2), SlGor.
  44. cvrénje, n. das Prägeln.
  45. cvrẹ́ti, cvrèm, vb. impf. 1) im Fett backen oder braten, prägeln, rösten; zerlassen: maslo cvreti, Mur., Cig.; — c. se, kröschen: sirova drva se na ognju c(v)ro, Gor.; — 3) hervorsickern: smola iz drevesa cvre ("cvere"), SlGor.; — 3) to sta jo cvrla, die sind gelaufen! C., UčT.
  46. cvrgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern, C.
  47. cvȓk, m. 1) das Gezirpe, C.; — 2) die Ohrfeige, C., Štrek.; — 3) = cvrtje, C.; pl. cvrki, podolgasti kosci kruha v rumenjakovino namočeni in na maslu ocvrti, Ljub.
  48. 1. cvŕkati, cvȓkam, vb. impf. prasseln, Cig.; schwirren, knarren, Jan.; — zwitschern, C.; — prim. cvrčati.
  49. 2. cvŕkati, cvȓkam, vb. impf. rösten, sengen, Z.; — runzeln: starost me grbi in cvrka, C.; kräuseln, Cig.; c. se, einschrumpfen, C.; — prim. cvreti.
  50. cvrketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern, C.
  51. 1. cvŕkniti, cvȓknem, vb. pf. 1) einen Zwitscherlaut von sich geben, C.; — aufkreischen: sveča cvrkne, Bes.; — 2) mit einer Ruthe einen leichten Schlag versetzen, Cig., Štrek.; za uho koga c., jemandem eine Ohrfeige geben, C., Z., Notr.; c. koga po zobeh, Dict.
  52. 2. cvŕkniti, cvȓknem, vb. pf. zusammenschrumpfen: listje cvrkne, C.
  53. cvrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. zwitschern: vrabci so cvrkotali, SlN.
  54. cvrkútati, -útam, vb. impf. zwitschern, C.; — klirren, knarren, Jan.
  55. cvrlíkati, -am, vb. impf. zwitschern, Bes.
  56. cvrlína, f. Zusammengeschrumpftes, Fr.- C.; — Knoppern, Ptuj- C.
  57. cvŕliti, -im, vb. impf. 1) kreischen (von kochendem Fett), vzhŠt.- C.; nam. cvrleti; — 2) zusammenziehen: vročina listje cvrli, C.; c. se, zusammenschrumpfen: list se cvrli, C.
  58. cvrljȃvka, f. die Ratsche, Solkan- Erj. (Torb.).
  59. cvrtjè, n. 1) = cvrenje, Cig.; — 2) der Eierkuchen (ocvrta jajca); der Schmarn, SlGor.
  60. cvrtnják, m. der Pfannenkuchen, Cig., Bes.
  61. cvŕzati, -am, vb. impf. knarren: škornje cvrzajo, BlKr.; tudi trans.: ovce, svinje travo cvrzajo, (= z nekakim šumotom trgaje jedo), BlKr.; — prim. tvrzati.
  62. cvrzúkati, -am, vb. impf. knarren (in Folge der Reibung zweier Holzstücke), Mik.; z vrati c. (ako niso tečaji namazani), BlKr.
  63. cvȓž, m., pogl. svrž.
  64. čá, interj. tako se reče volu, kadar ima od sebe (na desno) iti, BlKr., Št.
  65. čabrāka, f. die Schabracke, die Pferdedecke, Cig., Jan.
  66. 2. čáča, f. das Spielzeug, der Kindertand, Guts., Mur., Cig., ogr.- C.; — prim. češ. čača, rus. caca (cjacja), v istem pomenu; prim. tudi: čeča.
  67. 2. čȃčka, f. der Klecks, Cig.; die Kritzelei, Cig.; — prim. čečka.
  68. čačljáti, -ȃm, vb. impf. tändeln, Guts., Mur.; — prim. 2. čača.
  69. čȃd, m. der Rauch, der Dunst; v kuhinji je čad, kadar kuhajo; v hiši je čad od peči, Poh.; čad od vročine, Cig., Dol.; der Schwaden in Bergwerken, Cig. (T.); der Höhenrauch, Cig. (T.); po hribih č. stoji, Dol.
  70. čȃda, f. 1) schwärzliche oder schwarze Kuh; — 2) schwarzer Fleck im Gesichte, M., Notr.
  71. čadȃjəc, -jca, m. neka vinska trta, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  72. čádav, adj. rußfarben, Jan.; č. lešnik = zagorel l., von der Sonne verbrannt, Notr.- Erj. (Torb.).
  73. čadè, -ę́ta, m. Name eines rußfarbigen Ochsen, Z., Notr., Ist.
  74. čȃdən, -dna, adj. 1) dunstig, Mur., Cig.; — 2) = čadav: č. lešnik, Tolm.- Štrek. (LjZv.).
  75. čadẹ́ti, -ím, vb. impf. rauchfarbig, schwärzlich werden, Jan., Goriš.
  76. čȃdež, m. 1) der Dunst, Št.- Mik.; — 2) Name eines rußfarbigen Ochsen, Jan., Šol.
  77. čadı̑n, m. ein rußfarbener, schwarzer Ochs.
  78. čadíti, -ím, vb. impf. Dunst erzeugen, Cig.; č. se, dampfen: po hribih se čadi, es steht der Höhenrauch, Cig., UčT.
  79. čȃdnat, f. dunstig, C.
  80. čadobljúvən, -vna, adj. č. ognjenik, ein Luftvulcan, Jes.
  81. čádora, f. kurze Tabakspfeife, Kr.- Valj. (Rad).
  82. 1. čáj, m. 1) der Dunst, der Höhenrauch, Z.; — der Hof um den Mond, Hal.- C., BlKr.; — 2) ein Abscess (ulje, tvor), Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
  83. 2. čȃj, m. der Thee: posušeno listje čajevca: zeleni, rjavi čaj, Tuš. (R.); iz njega napravljena pijača; — tudi drugi poparki suhega listja in cvetja kot zdravila, n. pr. plučni čaj, der Gramperlthee, Tuš. (R.); — rus.
  84. čȃjba, f. der Käfig, Nov.- C.; — prim. hs. gajba, it. gabbia, lat. cavea.
  85. čȃjevəc, -vca, der Theestrauch (thea chinensis), Tuš. (R.).
  86. čajevína, f. das Thein, Cig. (T.).
  87. čájiti, -im, vb. impf. č. orehe: "iz oblatovine luščiti", č. se: orehi se še ne čajijo, Bolc, Plužna- Erj. (Torb.).
  88. 1. čȃjka, f. die Möve (larus), Cig.; — rus.
  89. 2. čȃjka, f. eine kleine Galeere, die Tschaika, Cig.; prim. tur. kajyk, it. caicco, Schaluppe, C.
  90. čȃjnica, f. die Theebüchse, Cig.
  91. čȃjnik, m. die Theekanne, der Theekessel, Cig.
  92. čák, m. das Warten, Cig., M.; die Lauer: na čak iti, na čaku biti, C.
  93. čȃka, f. vojaško pokrivalo, der Tschako.
  94. čákalica, f. na čakalici biti, auf der Lauer sein: pajek je na čakalici, Levst. (Beč.).
  95. čakalíšče, n. der Warteort, Cig., Jan.; der Jägerstand, Z., Jurč.; der Hinterhalt, M.
  96. čakȃłnica, f. das Wartezimmer, der Wartesaal ( z. B. an den Bahnhöfen), Cig. (T.), Nov., nk.
  97. 2. čakàn, -ána, m. der Hauer des Schweines, Kr.- Levst. (Rok.); — palica z železnim kladivcem, Valv. VI. 311.; — der Hammer, ogr.- C.; — prim. čekan.
  98. čákanje, n. das Warten; — der Anstand (bei Jägern), Cig.
  99. čakarína, f. das Wartegeld, Levst. (Nauk); — s čakarino na dopustu, mit Wartegebür beurlaubt, DZ.
  100. čákati, * -am, vb. impf. warten: kdor čaka, ta dočaka, Geduld bringt Rosen, Cig.; le čakaj! warte nur! (grozé); čakam, da mi kdo odpre; — č. koga, česa, auf jemanden, etwas warten, jemanden, etwas erwarten; sestre čakam, Met.- Mik.; č. smrti, Krelj; Toman komaj čaka tega, Npes.-K.; prave prilike č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Preš.; tudi z ak.: č. koga; sestro čakam, da pojdeva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga čaka, Preš.; gospod je samo pri teh, kateri — potrpežljivo na njega čakajo, Škrinj.; — lauern; za plotom koga č.; lisico ali lisice č.; — č. koga ( ak., pa tudi gen.), bevorstehen: še ne veš, kakšna sreča te čaka; hlapce še nocoj dosti dela čaka; Oko ni vid'lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljene (izvoljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš.

   33.501 33.601 33.701 33.801 33.901 34.001 34.101 34.201 34.301 34.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA