Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (33.301-33.400)

  1. bȗkve, -kəv, f. pl. das Buch; tudi: búkve.
  2. bȗkvež, m. ungeschickter Mensch, Valj. (Rad).
  3. bȗkvica, f. 1) = bukevca, Dict., Cig., Jan., C.; — 2) pl. bukvice, dem. bukve; das Büchlein; — 3) bukvica, die Betonie (betonica officinalis), C.
  4. bukvíšče, n. 1) = knjižnica, Jan., Cig., Vod. (Izb. sp.); — 2) = knjižnjak, Jan.
  5. 1. búla, f. die sich von innen mit wässerichter Materie füllende Beule; vodenična b., der Wasserkropf (živinska bolezen), Cig.; snetjava b., die Brandbeule, Cig.; — iz nem.; prim. stvn. bulla, Blatter, Mik. (Et.).
  6. 2. búla, f. das Füllsel, die Fülle, Guts., Mur.; "kar se klade v testo, da bode od njega potica ali gubanica", Goriška ok.- Erj. (Torb.); die Wurstfülle, Jan., Rož.- Kres; — iz nem.; prim. bulati.
  7. búlanki, m. pl. gefüllte Nudeln, Guts.
  8. búlati, -am, vb. impf. füllen ( z. B. Würste, Braten), Guts., Jan.; z bulo polniti potice, gubanice, Soška dol., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — iz nem. füllen; prim. fulati, SlGor.
  9. bȗləc, *** -lca, m. der Ochs: bulec buli, Z.; — prim. 1. buliti.
  10. búlica, f. dem. 1. bula; das Beulchen.
  11. bulída, f. die Waldrebe (clematis vitalba), Ben.- Erj. (Torb.).
  12. 1. búliti, -im, vb. impf. muhen: živina buli, Z., GBrda, Ip.- Erj. (Torb.), SlGor.; brüllen, Štrek.; brummen, greinen, C.; — prim. nem. büllen, = muhen, švic. bullen = brummen, brüllen, Levst. (Rok.).
  13. 2. búliti, ** -im, vb. impf. schwellen, Cig.; — kupla buli, Let.; — = b. se: šotor se buli sredi doline, Nov.; — prim. 1. bula; prim. tudi hs. buljiti oči, die Augen herausrecken.
  14. bȗlnik, m. 1) = bulnica, C.; — 2) der Stechapfel, C.
  15. bulnják, m. divji b., der Stechapfel (datura stramonium), Z.
  16. bȗmba, f. das Getränk (po otročje), C.
  17. bȗmbək, -bka, m., Glas.; pogl. bombek.
  18. bumbljáti, -ȃm, vb. impf. = bučati: sršen bumblja ali buči, C.
  19. búncəlj, -clja, m. die Nocke (eine Mehlspeise), V.-Cig., Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. wutzel = Wülstchen, Röllchen. (?)
  20. bȗnčica, f. dem. bunka; das Knöllchen, C.; die Knospe, Jan., Vest.
  21. bȗnda, f. schwerer Ueberrock oder Mantel, M., Lašče- Levst. (Rok.), BlKr.; der Pelzmantel, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž.
  22. bȗndaš, m. ovčarski pes, ogr.- Valj. (Rad).
  23. búnja, f. 1) ein dicker Klumpen aus weichem Stoff, Z.; — der Knollen, V.-Cig.; — 2) ein bausbäckiges Weib, Cig.
  24. búnjav, adj. = bunjast, Z.
  25. búnjavəc, -vca, m. der Bausback, Cig., Valj. (Rad).
  26. bȗnjəc, -njca, m. = bunjast človek, C.
  27. bȗnk, interj. patsch! Cig., C.; — tudi: subst. m. der Schall eines fallenden Körpers, Cig.
  28. bȗnka, f. 1) der Schlag, der Stoß, der Puff, Cig., Levst. (Rok.); — 2) die Geschwulst, die Beule infolge einer Contusion; debela b. mu je stekla na čelu, LjZv.; — irgend eine knotenartige Verdickung, z. B. der Knorren am Holze, Cig., Valj. (Rad); — 3) neka hruška, Krško, Sv. Jakob ob Savi- Erj. (Torb.); die Faustbirn, Cig.; — 4) pl. bunke, die Bassgeige, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  29. bȗnkanje, n. 1) das Puffen, das Stoßen, Jarn., Cig., Jan.; — 2) das Spielen auf der Bassgeige, Jarn.
  30. bȗnkarica, f. ein stark bauchiges größeres Weinfass (circa 20 Eimer haltend), C., Z.; deset bunkaric vina je šlo iz Vidma v Gorico, Vod. (Izb. sp.).
  31. bȗnkati, -am, vb. impf. 1) schlagen ( z. B. mit der geballten Faust), puffen, klopfen, Jarn., Cig., Jan.; na vrata b., Št.; začela je b. pivce, LjZv.; — 2) die Bassgeige spielen, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 3) b. se, bauchig werden, C.
  32. bȗnkavəc, -vca, m. der Bassgeigenspieler, Jarn.
  33. búnkniti, bȗnknem, vb. pf. 1) mit geballter Faust einen Schlag versetzen, puffen, stoßen, M.; — 2) platzend fallen ( z. B. ins Wasser), C.
  34. bȗrək, -rka, m. die Wasserblase, C., Savinska dol.
  35. búrən, -rna, adj. stürmisch, aufgeregt, Jan., Cig. (T.), nk.; burno vreme, burna seja, nk.
  36. burēta, f. steklena posoda za odmerjanje tekočin, die Bürette ( chem.), Cig. (T.).
  37. bȗrhati, -am, vb. impf. stürmen: vreme je burhalo, Št.
  38. 1. búrica, f. geschälte Kastanie, Soška dol.- Erj. (Torb.), C.; prim. bura.
  39. 2. búrica, der Schmalzkübel, Ravn.- Cig.; majhna kablica s kratkima uhoma in pokrovcem, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — lesena posoda, v katerej se hrani maslo, Žabče (v Istri)- Erj. (Torb.); — prim. hs. bure, das Fass.
  40. 1. búriti, -im, vb. impf. = lupiti, Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. bužiti.
  41. 2. búriti, -im, vb. impf. 1) stürmen, toben, Jan.; voda je siloma burila v podrto ladjo, Bes.; slepa strast buri in kuri po človeku, SlN.; — 2) b. se, stürmen (o vremenu): ves dan se buri, Št.; — in Aufruhr sein, revoltieren, Jan., C.; — sich drängen, Štrek.; ungestüm sein, tumultuieren, Jan., C.
  42. búrja, * f. 1) der Nordostwind; ogrska b., Trub.; v burjo govoriti, in den Wind reden, Nov.; — 2) ungestümer Mensch, Cig.; — 3) govedje ime, Erj. (Torb.).
  43. burjȃva, f., Pohl., pogl. severni sij (žar).
  44. búrjavəc, -vca, m. = razsajavec, ein ungestümer Mensch, C.
  45. burjevı̑t, adj. stürmisch, C.
  46. 1. bȗrka, f. der Sturm, stürmisches Wetter, Mur., Jan., C., Danj.- Mik.
  47. 2. bȗrka, f. die Posse, der Scherz; burke uganjati, Possen reißen.
  48. búrkanje, n. 1) das Brodeln, Mur.; — 2) stürmische Erregung: das Aufwallen des Meeres, Cig.; b. morskega šuma, kajk.- Valj. (Rad).
  49. 1. búrkati, bȗrkam, vb. impf. 1) mit Blasen aufwallen, brodeln, sprudeln, Mur., Št.; — 2) aufwallen machen, erregen: vodo b., Cig.; — beunruhigen: naj te ne burkajo tuje misli, kajk.- Valj. (Rad); — b. se, aufgeregt, unruhig sein (o morju), Cig., Jan.; (o človeku), C.; naj se ne burka srce vaše, kajk.- Valj. (Rad); — prim. buriti.
  50. búrkav, adj. spaßhaft, Cig.
  51. búrkəlj, -klja, m. die Wasserblase, Z.; — prim. burek.
  52. bȗrkəljc, -kəljca, m. dem. burkelj, die Wasserblase, Kres.
  53. bȗrkež, m. der Possenreißer, der Spaßmacher, Cig., Jan., C.
  54. bȗrkla, ** f. 1) die Ofengabel, Mur., Jan.; nav. pl. burkle; z burklami koga iz kuhinje pognati; — ungeschickter Mensch: burkla ti burklasta! Kr.; — 2) pletenica od srobota v ribjo lov, Koborid- Erj. (Torb.); = vrša, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — prim. lat. furcula, furca, Gabel.
  55. burkláti, -ȃm, vb. impf. ungeschickt umhergehen oder sich benehmen, Kr.
  56. bȗrklež, m. ungeschickter Mensch, M., Valj. (Rad), Kr.
  57. búrklišče, n. der Ofengabelstiel.
  58. burkljáti, -ȃm, vb. impf. brodeln: voda burklja iz kake posode, Z.; burkljajoča apnenica, SlN.; — prim. 1. burkati.
  59. burljìv, -íva, adj. tumultuarisch, Jan.
  60. bȗrnica, f. der Fregattenvogel (tachypetes), Erj. (Ž.).
  61. bȗrnič, m. die Fensterhaspe, Cig.
  62. bȗrnik, m. 1) die Haspe bei Thüren und Fensterladen, in welche der Riegel geschoben wird, V.-Cig., C., Rib.; — 2) der Kloben, die Schere bei einer Wage, das Wagegericht, V.-Cig.
  63. búrovž, m. 1) die Kuhglocke, Cig., Dol., Polj.; die Glocke, die das vorderste Pferd trägt, M.; — ( prim. Al' je grom al' treskanje, Al' voz burovžev(i) gre? Npes.-K.) — 2) veliki b., der große Bär, der Wagen, Cig., Jan.; Čmu nek' so gostoževci, Čmu meni vel'ki burovž? Čb. — ( Levst. [Rok.] meni, da je ta beseda iz nem. voraus nastala.).
  64. búša, f. eine Art kleiner Kühe; hrvatske buše; — hs.
  65. bušák, m. eine Art kleiner Ochsen; — hs.
  66. bȗšati, -am, vb. impf. küssen, C.; Ljub' materi roko buša, Vod. (Pes.); — iz nem.; prim. bav. bussen.
  67. búšiti, bȗšim, vb. pf. 1) mit Gewalt anstoßen, anfahren: z glavo v zid bušiti, BlKr., Št.; v hišo b., ins Haus stürzen, Z.; — 2) b. koga, derb stoßen, Št.; mit Gewalt werfen: hlapci zver z nosilnic bušijo, Glas.; — prim. buhniti.
  68. bȗška, f. die Geschwulst infolge einer Contusion, Z., Bes.; tako me je udaril, da mi je buška stekla, Valj. (Rad); lasna buška, die Haarpapille, Erj. (Som.); — prim. 2. buhniti.
  69. bȗškati, -am, vb. impf. stoßen, ZgD.; — b. se, sich stoßen: kozla se buškata, Bes.
  70. búškniti, bȗšknem, vb. pf. (stark) anklopfen, Jan.
  71. bȗt, ** m. = bət (?): Igra mu pušken trd obles, Zadeva mu nje but, Vod. (Pes.).
  72. búta, f. großköpfiger Mensch, M.; — stumpfsinnige Person, C., Levst. (Rok.); — prim. butast.
  73. butàn, -ána, m. neka psovka, Št.- Pjk. (Črt.).
  74. bútanje, n. das Anschlagen, das Stoßen; butanje valov, die Brandung, Cig. (T.).
  75. bútara, f. ein Bündel (Reiser, Ruthen, Stöcke u. dgl.); der Palmbusch, Cig.; — die Faschine, Cig.; — butara kolja = 50 kolov, jvzhŠt.; — die Bürde, die Last, Mur., Cig., Jan.; sodniška b., Jurč.
  76. bútarica, f. dem. butara, das Bündelchen; — der Palmbusch, Kr.
  77. bútarnik, m. 1) großer Rückenkorb, Gor.- M.; — 2) motvoz, s katerim se zvezuje butara, Polj.
  78. bútati, bȗtam, vb. impf. stoßen; z glavo v steno b.; ob kaj b., Cig.; — nadlog jezero S togotnimi valmi na stene buta, Preš.; — njega glavo s trnjem kronano so butali ino tepli, Jsvkr.
  79. bȗtəc, -tca, m. 1) das Gewicht der Wanduhr, Cig.; prstov b., die Fingerspitze, V.-Cig.; — 2) eine Art Aepfel, C.; — 3) der Großkopf, Cig., Jan., M.; — 4) der Kaulkopf (mlada žaba), Lašče- Levst. (Rok.); — 5) der Tölpel, Cig., Jan., C., Št.; — prim. butast.
  80. bȗtej, m. der Wiedehopf, Guts., Mur., C.; — prim. 2. bud.
  81. bútəlj, -tlja, ( nav. -təljna), m. 1) eine Art Pflaume, C.; — 2) eine Art dicker Apfel, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 3) der Dickkopf, Jan.; — 4) der Tölpel, Cig., Jan., C., Št.; — prim. butast.
  82. butēlja, f. vinska steklenica, die Bouteille.
  83. butíca, f. = bətica, Dict., Trub., Cig., Preš., Levst. (Zb. sp.).
  84. bȗtič, m. der Schafbock, C.
  85. bútiti, bȗtim, vb. pf. 1) stark anstoßen; v steno b.; na tla b., wuchtig fallen; stürzen: med sovražnike b., Jan.; butilo mu je v glavo, plötzlich fiel es ihm ein, LjZv.; — 2) unsanft stoßen oder werfen: na tla butiti koga.
  86. butoglȃvəc, -vca, m. der Kaulkopf (mlada žaba), Polžane (Ist.)- Erj. (Torb.).
  87. butolę̑nka, m. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  88. buzakljȗna, interj. = buzarona! sapperment! LjZv.
  89. buzarǫ̑na, interj. sapperment! (tudi: buzaraca, Gor.).
  90. buzdovȃn, m. der Streitkolben, Cig., Jan.; — hs. iz tur. bozdogan.
  91. búža, f. 1) ein kleines Thierchen oder Ding, C.; — 2) der Kretin, Savinska dol.
  92. búžav, adj. schwächlich, Gor.
  93. bužgáti, -ȃm, vb. impf. schälen: b. fižol, turščico, orehe, (bəžgati) Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. bužiti.
  94. bȗžika, f. das Gänschen, C.; — prim. buža.
  95. bužína, f. = lupina, Tolm., Plužna- Erj. (Torb.); — prim. it. buccia, buccio, die Schale der Früchte, Erj. (Torb.).
  96. bȗžnica, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  97. bzíkalica, f. die Spritze, Cig., C.
  98. bzíkanica, f. die Spritzbüchse, die Spritze, Mur., ogr.- Valj. (Rad).
  99. 1. bzíkati, -kam, -čem, vb. impf. eine Flüssigkeit durch eine kleine Oeffnung mit Gewalt pressen, spritzen, Mur., SlGor.
  100. 2. bzíkati, -kam, -čem, vb. impf. biesen (o goveji živini): živina bziče, Mik., Valj. (Rad); — prim. bezgati, bezljati.

   32.801 32.901 33.001 33.101 33.201 33.301 33.401 33.501 33.601 33.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA