Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (1.401-1.500)

  1. sestērcij, m. starorimski denar, der Sestertius, Cig.
  2. sẹ́sti, sę̑dem, vb. pf. sich setzen; sedi k meni! na voz, na konja s., den Wagen, das Pferd besteigen; na konja s., ( fig.) in Harnisch gerathen, V.-Cig.; lesici na rep s. = Reißaus nehmen, Cig., Jan.; s. si = sesti, sich niedersetzen, Mur., Mik., vzhŠt.
  3. səstojína, f. der Bestandtheil, Jan. (H.).
  4. səstǫ́kati se, -stǫ̑kam, -čem se, vb. pf. sich abächzen, Cig.; sestokan, jammermüde, Cig.
  5. səstǫ́piti se, -stǫ̑pim se, vb. pf. zusammentreten, sich entgegentreten, Vrt.
  6. séstra, f. die Schwester; deseta sestra = desetnica, Levst. (Rok.); po polu s., die Halbschwester, die Stiefschwester: mlečna s., die Milchschwester, Cig.; = s. po mleku, Cig., Jan.; — die Klosterschwester.
  7. səstrádati, -am, vb. pf. = izstradati, abhungern: sestradan kakor pes, Cig.
  8. səstradováti, -ȗjem, vb. impf. ad sestradati, Cig.
  9. sestràn, -ána, m. der Schwester Sohn, der Neffe, Navr. (Kop. sp.).
  10. sestrána, f. 1) medve sve si sestrani, unsere Mütter sind Schwestern, Mur.; die Cousine, das Geschwisterkind, Cig., Jan.; — 2) = sestrina hči, kajk.- Valj. (Rad); die Nichte, Jan.
  11. sestrȃnəc, -nca, m. 1) das Geschwisterkind: sestranci, die Söhne von Schwestern, die Geschwisterkinder, Mur., Cig., Jan., Levst. (Rok.); pozdravlja vas Marko, sestranec Barnabašev, ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Schwestersohn, der Neffe, Cig., Jan., Str.; — tudi: séstranəc, Valj. (Rad).
  12. sestrȃnič, m. = sestranec 1), C.; — der Vetter, Šol.
  13. sestranı̑čna, f. die Schwestertochter, C.
  14. sestráninja, f. = sestrana 1), C.
  15. sestrȃnka, f. das Geschwisterkind, Jan.
  16. séstrica, f. dem. sestra; das Schwesterchen; tudi: sestríca.
  17. sestrìč, -íča, m. 1) = sestrin sin, der Schwestersohn, Cig., M., Dalm., Hip. (Orb.), Notr., BlKr., jvzhŠt.; — 2) das Geschwisterkind, Jan.; sestriči, Geschwisterkinder, Meg., Z.; — tudi: séstrič, jvzhŠt.
  18. sestríčica, f. dem. sestrica, das Schwesterchen, M.
  19. sestrı̑čka, f. dem. sestrica; das Schwesterchen, Jan.
  20. sestrı̑čna, f. 1) = sestrina hči, Hip. (Orb.), Valj. (Rad), Notr.; — 2) die Tochter der Tante: moje sestrične so tetine hčere, BlKr.; — die Cousine, das weibliche Geschwisterkind.
  21. sestrı̑čnica, f. dem. sestrična; das weibliche Geschwisterkind, Cv.
  22. sestrı̑čnik, m. das männliche Geschwisterkind, C.; sestričniki so tetini sinovi, BlKr.; pozdravlja vas Marka, Barnabov sestričnik, Jap. (Sv. p.).
  23. séstrika, f. das Schwesterchen, Danj. (Posv. p.).
  24. sestrína, f. die Schwesterschaft, Mur.
  25. sestrı̑nəc, -nca, m. = sestrinek, C.
  26. sestrı̑nək, -nka, m. der Schwestersohn, M.
  27. sestrínji, adj. der Schwester, Mik.; — Schwester-, schwesterlich, Mur.
  28. sestrı̑nski, adj. schwesterlich, Schwester-, Mur., Cig., Jan., C.
  29. sestrı̑nstvọ, n. die Schwesterschaft, Cig., Jan.
  30. sestríti se, -ím se, vb. impf. schwestern, sich verschwistern, verschwistert sein, Cig., C.; senca se z lučjo sestri, Levst. (Zb. sp.).
  31. séstrn, adj., Jan., pogl. sestrski.
  32. séstrna, f. die Schwestertochter, die Nichte, Z., Vod. sp.
  33. séstrnəc, -nca, m. der Schwestermann, Vod. sp.
  34. séstrnica, f. die Schwestertochter, die Nichte, Jan., Burg. (Rok.), Vod. sp.
  35. séstrnič, m. 1) der Schwestersohn, Vod. sp.; — 2) das Geschwisterkind, Z.; sestrniči so otroci iz sester, C., Dol.
  36. séstrnik, m. 1) der Schwestersohn, Jan., Burg., Met.; — 2) = sestrnec, der Schwestermann, Vod. sp.
  37. sestromǫ̑rəc, -rca, m. der Schwestermörder, Cig.
  38. sestromǫ̑rstvọ, n. der Schwestermord, Cig.
  39. séstrski, adj. Schwester-, schwesterlich.
  40. séstrstvọ, n. die Schwesterschaft, Cig., Jan.
  41. séstrščina, f. die Schwesterschaft, Cig.
  42. səsúlja, f. der Saugpfropf, der Zulp, Cig., M.; — sklenasta s., das Saugglas, Vod. (Izb. sp.).
  43. səsúljica, f. dem. sesulja, Cig.
  44. səsúšati, -am, vb. impf. ad sesušiti, Cig.
  45. səsušíti, -ím, vb. pf. abdörren, Cig.; auftrocknen, Jan.; močvirje s., den Morast absumpfen, Cig.; — s. se, eintrocknen: obraz se mu je še bolj sfrknil in sesušil, Jurč.
  46. 1. səsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. herabschütten, herabstreuen, Cig.
  47. 2. səsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. 1) zertrümmern: sesuje (sosuje) vse steklo po oknih, Levst. (Zb. sp.); — 2) s. se, in Schutt zusammenstürzen, Cig., Jan.; izmej mnogih razvalin je znamenit Kozjak, kolikor se ga še ni sesulo, Jurč.
  48. səsutína, f. der Schutt, das Gemülm, Cig.
  49. səsvaljkáti, -ȃm, vb. pf. zusammendrehen, Bes.; s. cigareto, LjZv.
  50. səsvẹdráti, -ȃm, vb. pf. kräuseln: sesvedrani lasje, Bes., SlN.; — verwirren: pamet komu s., Jurč.
  51. səščetíniti, -ı̑nim, vb. pf. borstenartig stehen machen: s. si lase, DSv.
  52. səščę́titi, -im, vb. pf. herabbürsten, Cig.
  53. səšı̑tək, -tka, m. das Heft, die Broschüre, Jan., DZ., nk.; sešitek, das Heft.
  54. səšíti, -šı̑jem, vb. pf. zusammennähen; heften: knjigo s., Jan.
  55. sešívati, -am, vb. impf. ad sešíti, Jan. (H.).
  56. seški, m. pl. = nahod, Guts.
  57. səštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. zusammenzählen, summieren, addieren.
  58. səštẹ̑va, f. die Addition, Jan.
  59. səštẹ́vanəc, -nca, m. der Addend, Cig. (T.).
  60. səštẹ́vanje, n. das Zusammenzählen; die Addition, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  61. səštẹ́vati, -am, vb. impf. ad sešteti; zusammenzählen; addieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  62. səštẹ̑vək, -vka, m. die Summe, der Betrag, Jan.
  63. səštẹ́vən, -vna, adj. additiv, Cig. (T.); — summierbar, Cig. (T.).
  64. səštẹ̑vnica, f. die Additionstabelle, Cig. (T.).
  65. sə̀t, sətȗ, m. = sat, Mur., Jan., C., Valj. (Rad).
  66. sę̑t, f. = sat, kajk.- Valj. (Rad).
  67. sẹ̑tən, -tna, adj., nam. setven: setno seme, Ravn.
  68. sẹ̑təv, -tve, f. 1) das Säen, die Saat; o setvi, zur Saatzeit; — 2) das Gesäete, das junge Getreide, die Saat.
  69. sẹ̑təvnica, f. das Saatland: na kraju setevnice, Nov.
  70. sẹtína, f. nav. pl. setíne = žitne pleve, Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
  71. sẹ́titi se, -im se, vb. pf. = spomniti se, Dol.- Cig., Jan., Zora; — hs.
  72. sẹ̑tnica, f. = 1) sejalnica, der Säekorb, Cig.; — 2) der Dorndreher (lanius collurio), Guts., Mur., Cig., Frey. (F.); — tudi: der Hanffink, der Bluthänfling (linarius cannabinus), Frey. (F.).
  73. sẹ̑tva, f. = setev.
  74. sẹ̑tvina, f. das besäete Feld, die Saat, Mur., Cig., Jan.
  75. sẹtvíšče, n. das Saatenfeld, C.
  76. sẹ̑tvọ, n. = setev, setva, Danj.- Mik.
  77. sẹ̀v, sẹ́va, m. der Glanz, der Schein, C.
  78. sẹ̑v, -ı̑, f. das Säen, die Ansaat, Cig., Jan.; ajdova s., Dol.- Levst. (Zb. sp.).
  79. sẹ́va, f. 1) das Säen, C.; ajdova s., Dol.- Levst. (Zb. sp.); — 2) besäetes Feld, die Saat: kjer je bil vinograd, je zdaj sama seva, jvzhŠt.; po sevi pasti, jvzhŠt.
  80. sẹ́vati, -am, vb. impf. scheinen: Povsod sirotam sevaš le! Greg.; strahlen: nekaj izrednega, duhovitega jej je sevalo s krasnega obraza, LjZv.; — prim. sijati.
  81. səváti, sújem, vb. impf. = suvati, Cv.
  82. sẹ́včəc, -čəca, m. die Lerche, Valj. (Rad).
  83. sẹ́vəc, -vca, m. 1) der Säemann, Mur., Cig., Jan., Dalm., Burg., Cv.; — 2) = jug, der Mittagswind, Guts.; — 3) die Feldlerche (alauda arvensis), Z.; tudi: der Brachvogel (numenius arquatus), C.
  84. sevẹ́da, adv. = se ve da, freilich, natürlich.
  85. sẹveníca, f. eine Grasart, C.
  86. sẹ́ver, -rja, m. der Nordwind; mrzli s. brije; — der Norden; proti severju; Od severja pride Na njega vihar, Vod. (Pes.); — sẹ́ver, -vera, kajk.- Valj. (Rad); sẹ́vər, -vra, Mik., C., ogr.- Valj. (Rad).
  87. sẹ́verən, -rna, adj. nördlich, Nord-, arktisch, Polar-; severni veter, severna stran, severni sij.
  88. sẹverı̑n, m. = vodena troba, die Wasserhose, Jan.
  89. sẹveríšče, n. der Nordpunkt ( astr.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  90. sẹverjàn, -ána, m. der Nordländer, Bes., Vest.
  91. sẹverjȃnəc, -nca, m. = severjan, Jan.
  92. sẹverjȃnka, f. die Nordländerin, Str.
  93. sẹ́vernica, f. 1) der Polarstern, Cig. (T.); — 2) = igla magnetnica, die Magnetnadel, der Compass, Cig., Jan., C.
  94. sẹ́vernik, m. = severjan, C.
  95. sẹvernják, m. 1) = severnik, Guts., C.; — 2) der Nordwind, Vrt.
  96. sẹvernotečȃjən, -jna, adj. Nordpolar-: severnotečajne dežele, Cig. (T.).
  97. sẹvernovzhǫ́dən, -dna, adj. = severovzhoden, nordöstlich, Cig., Jan.
  98. sẹvernozahǫ́dən, -dna, adj. = severozahoden, Jan.
  99. sẹverovzhòd, -hǫ́da, m. der Nordosten, Jan., Cig. (T.), nk.
  100. sẹverovzhǫ́dən, -dna, adj. nordöstlich, Cig., Jan., nk.

   901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA