rob (156-255)

156. drobnı̑čar, -rja, m. neko jabolko, Goriš.- Erj. (Torb.).
157. drǫ́bniče, -eta, n. ein Stück Kleinvieh: ogrešiti se ne sme ne človek ne živina, ne govedo, ne drobniče, Ravn.; (drobničè, Mur.).
158. dróbničək, -čka, adj. dem. droben = drobičken, Danj.- Mik.; drobnički rezanci, Trst. (Let.).
159. drobníčevəc, -vca, m. das Holzbirnmus, M.
160. drobník, m. die Grauwacke, C., Cig. (T.).
161. drobnína, f. kleine Dinge, die Kurzware, V.-Cig., Zora; — das Kleinerz, das Grubenklein, Cig. (T.); — = drobnica, das Kleinvieh, Mur., Valj. (Rad), Notr.
162. drobnı̑nar, -rja, m. der Kurzwarenhändler, Cig.
163. drǫ́bniški, adj. 1) vom Kleinvieh, Jan.; prim. drobnica 1); — 2) drobnı̑ški, drobniška tvorba, die Grauwackenformation, drobniški vapnenec, der Grauwackenkalkstein, Cig. (T.); — prim. drobnik.
164. drobnjȃd, f. coll. Kleinigkeiten, Vrt.; — das Kleinvieh, Zora.
165. drobnják, m. 1) der Schnittlauch (allium schoenoprasum), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Plužna- Erj. (Torb.), Notr.; — 2) die Moorhirse (sorghum vulgare), Klanec v Istri- Erj. (Torb.); — 3) = drobnik (Grauwacke), Cig. (T.).
166. drobnjákič, m. drobna stvar (človek, oreh itd.), Tolm.- Štrek. (Let.).
167. drobnjȃv, f. coll. = drobnjava, Kleinigkeiten, Goriš.; die Kurzware, Cig., Jan.; — rumena drobnjav (o drobnih zlatnikih), Zora.
168. drobnjȃva, f. coll. drobne stvari: die Kleinware, der Kram, Cig., Jan.
169. drobnocvẹ́tən, -tna, adj. kleinblütig, Cig., Jan.
170. drobnoglàv, -gláva, adj. kleinköpfig, Cig., Jan.
171. drobnoglȃvəc, -vca, m. der Kleinköpfige, Let.
172. drobnoglèd, -glę́da, m. das Mikroskop, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
173. drobnolíčən, -čna, adj. mit kleinem, zartem Gesicht.
174. drobnolìst, -lísta, adj. kleinblättrig, Jan.
175. drobnolístən, -stna, adj. kleinblättrig, Cig.
176. drobnomèr, -mę́ra, m. das Mikrometer, Cig. (T.), C.
177. drobnomę́rən, -rna, adj. drobnomerno šestilo, der Haarzirkel, Cig. (T.).
178. drobnomı̑ł, -míla, adj. niedlich, Cig. (T.).
179. drobnonòg, -nǫ́ga, adj. kleinfüßig, Cig., Jan.
180. drobnoòk, -ǫ́ka, adj. kleinäugig, Cig., Jan.
181. drobnopẹščę̑n, adj. feinsandig: d. pot, Str.
182. drobnoròk, -rǫ́ka, adj. klein-, dünnhändig, Z.
183. drobnosẹ́menski, adj. kleinsamig, Cig.
184. drobnoslikár, -rja, m. der Miniaturmaler, nk.
185. drobnoslikȃrstvọ, n. die Miniaturmalerei, nk.
186. drobnọ̑st, f. die Winzigkeit, die Kleinheit.
187. drobnóta, f. = drobnost, Jan.
188. drobnováti, -ȗjem, vb. impf. = drobneti, Zora.
189. drobnovìd, -vída, m., Jan., pogl. drobnogled.
190. drobnovozlàt, -áta, adj. kleinknotig, Cig.
191. drobnozobàt, -áta, adj. kleinzähnig, M.
192. drobnozr̀n, -zŕna, adj. kleinkörnig, feinkörnig, Cig., Jan.
193. drobnozŕnat, adj. = drobnozrn, Cig.
194. droboglę̑dəc, -dca, m. der Opferschauer (haruspex), C.
195. drobolẹ́ti, -ím, vb. impf. trillern, Cig.; slavček droboli, (drab-) C.; — prim. gostoleti.
196. drobọ́tovina, f., Lašče- Levst. (M.), pogl. dobrovita.
197. drǫ́bov, adj. Eingeweide-, Visceral-, Cig.
198. drobovína, f. die Eingeweide, Cig., Jan., C., M.
199. drobọ́vita, f., M., pogl. dobrovita.
200. drobǫ̑vje, n. = drobovina, Cig., Jan.
201. drobǫ̑zən, -zni, f. = drobiž, Sp. Idrija- Erj. (Torb.).
202. drobtína, f. das Brösel, die Brosame; drobtine pobirati.
203. drobtínčica, f. dem. drobtinka.
204. drobtínčiti, -ı̑nčim, vb. impf. = drobtiniti, C.
205. drobtínica, f. dem. drobtina; 1) das Brösel; — drobtinice, gesammelte kleinere Aufsätze, Analekten, Cig.; kleine Notizen in Zeitschriften, nk.; — 2) pl. drobtinice, die Bertramwurz, das Mutterkraut (pyrethrum parthenium), Cig. = materne drobtinice, Medv. (Rok.); — die Raute (ruta), ("ker, kakor pravijo, priraste iz drobtin blagoslovljenega kruha") Fr., SlGor.- C.
206. drobtínička, f. dem. drobtinica, Mur.
207. drobtíniti, -ı̑nim, vb. impf. zerkrümmeln, Cig., Jan.
208. drobtı̑nje, n. coll. Brosamen, C., Vest., ogr.- Valj. (Rad).
209. drobtı̑nka, f. dem. drobtina; — neka alga (diatoma), Tuš. (B.).
210. drobútina, f., Rib.- M., pogl. dobrovita.
211. drobútovje, n., Notr., pogl. dobrovita.
212. drobútovka, f. drobutova šibica, Notr.; — prim. dobrovita.
213. dvoròb, -rǫ́ba, adj. zweikantig, Cig. (T.).
214. enakoròb, -rǫ́ba, adj. gleichkantig, Cig. (T.), C.
215. enoròb, -rǫ́ba, adj. einkantig, Cig. (T.).
216. gērob, ** m. der Vormund; — prim. nem. "Gerhab".
217. grǫ̑b, grǫ́ba, adj. 1) massiv, groß: grobo hrastje, ogr.- C., Savinska dol.; groba klop, vzhŠt.; groba krava, Polj.; (pre)grobi hlebi, Pohl. (Km.); — grobo, viel: grobo ljudi, penez, vzhŠt.; krčmar grobo računi, Svet. (Rok.); — 2) großartig, stattlich: groba hiša, Lašče- Levst. (M.); groba deklina, Hal.- C.; kar zijal je, ker se mu je vse tako grobo zdelo, Levst. (Zb. sp.); — tüchtig: groba mojškra, Svet. (Rok.); — vornehm: grobi ljudje, Lašče- Levst. (M.); — sauber, hübsch: grob dečko, groba deklina, vzhŠt.- C., Mik.; grobja obleka, das prächtigere Gewand, Litija; — 3) derb, roh, ungeschlacht, Meg., Dict.- Mik., Cig., Jan.; groba beseda, plumpes, beleidigendes Wort, Cig.
218. gròb, gróba, m. 1) das Grab; na grobu, am Grabe; g. kopati; starec ves v grob visi, der Alte ist dem Grabe schon sehr nahe, Dict.; — 2) das Kartoffelgrübchen: nekoliko grobov izkopati, jvzhŠt.; — 3) nam. grot, der Mühltrichter, die Mühlgosse, vzhŠt.- C., Poh.
219. grobáč, m. der Senker, der Gruber, vzhŠt.- C.
220. grọ̑banica, f. 1) = grebenica, der Grubensenker, die zu vergrubende oder vergrubte Rebe, Cig., Jan., C., jvzhŠt.; — 2) die schmale Grubenhaue, jvzhŠt.; — 3) die Senkergrube, C.
221. grobánja, f. eine Vertiefung: g. na cesti, Blc.-C.
222. grọ̑banka, f. = grobanica, C.
223. 1. grobár, -rja, m. 1) = grobokop, Cig., Jan., Erj. (Izb. sp.); — 2) der Todtengräber (necrophorus vespillo), Erj. (Ž.); tudi: grǫ̑bar.
224. 2. grọ̑bar, -rja, m. der Weingartengruber, C., jvzhŠt.; — prim. grobati.
225. grobaríca, f. grobarjeva žena, tudi: grǫ̑barica, Valj. (Rad).
226. grobárski, adj. Todtengräber-, Jan. (H.).
227. grọ̑bati, -am, vb. impf. Reben absenken, gruben, Cig., Jan., jvzhŠt.; — menda iz nem. gruben, Levst. (Rok.).
228. grȏbəc, -bca, m. dem. grob.
229. grobə̀k, -bkà, m. dem. grob.
230. grọ̑bəljnik, m. tisti, ki groblje dela, C.
231. gróbən, -bna, adj. Grabes-: grobna tihota, die Grabesstille.
232. grobìč, -íča, m. dem. grob, Cig., Jan.
233. grobijȃn, m. ein grober Mensch, der Grobian.
234. grobijȃnčevati, -ujem, vb. impf. sich grob benehmen, ogr.- C.
235. grobijȃnəc, -nca, m. = grobijan, C.
236. grobijȃnski, adj. grob, unfreundlich.
237. grobijȃnščina, f. die Grobheit, vzhŠt.- C.
238. grobína, f. die Kunstlosigkeit, die Roheit, Dict., Mik.
239. grobíšče, n. die Grabstätte, der Begräbnisplatz, der Friedhof; — die Grabesstelle: od posestnih grobišč jemati plačilo, Levst. (Nauk).
240. grǫ̑bje, n. coll. die Gräber, der Friedhof, Mur., Cig., Jan., C., ogr.- Valj. (Rad); židovsko g., Zv.
241. grọ̑blja, f. der Steinhaufen; iz Jeruzalema so groblje kamenja storili, Dalm.; groblje, Schutt, Ruinen, Cig., Jan., M.; pos. kup kamenja z njive pobranega, Jarn., Ljub.; ledniška g., die Moräne, Jes.
242. grobljíšče, n. der Schutthaufen, Jan.
243. grobníca, f. die Grabkammer, die Gruft, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; die Grabhöhle, Mur., Jan.
244. grobník, m. der Todtengräber, Jan.
245. grobokòp, * -kǫ́pa, m. der Todtengräber, Cig., nk.
246. grobolẹ́tinast, adj. mit starken Jahresringen, grobjährig, V.-Cig.
247. groborùn, -rúna, adj. mit grobem Vlies, Jan.
248. grobọ̑st, f. 1) die Ansehnlichkeit, die Großartigkeit, Z.; — prim. grob 1), 2); — 2) die Derbheit, die Grobheit, Mur., Cig., Jan.
249. grobotę́htən, -tna, adj. gewichtig, Z.; — wichtig, C.
250. groboúmən, -mna, adj. derbsinnig, Vrt.
251. groboústən, -stna, adj. = širokousten, C.
252. grobǫ̑vje, n. coll. die Gräber.
253. grobǫ́vnica, f., Z., Jan. (H.); pogl. hijena.
254. grobovȏłnat, adj. grobwollig, Jan.
255. hrǫ́bati, -bam, -bljem, vb. impf. mit Geräusch nagen oder ein ähnliches Geräusch, wie beim Nagen hervorbringen, C.; — prim. hrbati, holbati.

   1 56 156 256 356 456 556 656 756 856  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani