rep (78-177)

78. repūblika, f. ljudovlada, die Republik.
79. republikānəc, -nca, m. 1) der Republikaner; — 2) der gesellige Webervogel oder Republikaner (ploceus socius), Erj. (Ž.).
80. republikānka, f. die Republikanerin.
81. republikānski, adj. republikanisch.
82. repȗčnica, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
83. repúh, m. die Pestwurz (petasites officinalis), Cig., Jan., Tuš. (R.).
84. 1. repúlja, f. 1) eine Henkelschale, Polj.; — 2) der Saitenhalter an der Geige, Gor.; — 3) die Trespe (bromus), Medv. (Rok.); — die Riesentrespe (bromus erectus), Jan., Nov.
85. 2. rẹpúlja, f. = divja repa, C., BlKr.
86. repúljčica, f. = repuljica, Cig., Jan.
87. repúljica, f. dem. 1. repulja 1), eine kleine Henkelschale, Polj.
88. repȗšəc, -šca, m. der Rapunzel (campanula rapunculus), Cig., Jan.; (phytheuma), Tuš. (B.).
89. bẹlorèp, -rę́pa, adj. weißgeschwänzt, Cig.
90. bẹlorę́past, adj. = belorep, Cig.
91. belorę̑pəc, -pca, m. der graue Steinschmätzer (saxicola oenanthe), Jan., Z., Frey. (F.); belorepci se nahajajo po vsem Krasu, LjZv.
92. bẹlorę̑pka, f. = belorepec, Cig.
93. brezrèp, -rę́pa, adj. schwanzlos, unbeschwänzt, Cig. (T.).
94. črẹ̑p, m. 1) die Scherbe; gesprungener Topf; — der Topf ( zaničlj.), Št.; poje kakor star črep, Z.; — 2) = črepina, der Schädel: mahniti koga po črepu, SlN.; tvoj goli in prazni črep, Let.; — 3) = strešna opeka, Cig. ( stsl.).
95. črẹ́pa, f. die Scherbe, ogr.- Mik., lončena posoda, Tolm.
96. črẹpáča, f. = črepaha, C.
97. črẹ́paha, f. die Schildkröte (testudo), Cig., Jan.; velikanska č., die Riesenschildkröte (chelonia Midas), Erj. (Ž.).
98. črẹpák, m. = lonec ( zaničlj.): strupljen č., Slom.
99. črẹpálọ, n. das Schöpfgefäß, Cig.
100. črẹpánja, ** f. = črepina, Mur., Danj.- Mik.; (črpanja) ogr.- Valj. (Rad).
101. črẹ́pati, * -pam, -pljem, vb. impf. 1) schöpfen, Guts., Jarn., Cig., Jan.; — 2) schlürfen, gierig trinken, saufen, Mur., jvzhŠt., (-áti), BlKr.
102. črẹ̑pəc, -pca, m. 1) dem. črep; — 2) der Dummkopf, Zilj.- Jarn. (Rok.).
103. črepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. tönen, wie ein gesprungener Topf, C., Trst. (Let.).
104. črẹpíca, f. = strešna opeka, Cig.; — prim. črep 3).
105. črẹpína, f. 1) die Scherbe; = lončena posoda ( zaničlj.); — 2) die Hirnschale, Erj. (Ž.); der Schädel; udariti koga po črepini.
106. črepínast, adj. scherbenartig, Cig.
107. črepínja, f. 1) = črepina 1), Guts., Mur., Cig., Jan., Mik., Št.; črepinje počediti, das Geschirr reinigen, Zv.; — 2) = črepina 2), M.
108. črẹpı̑njak, * m. = graden, die Steineiche, die Wintereiche (quercus sessiliflora), Cig., Jan., Nov., Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
109. črepínjevəc, -vca, m. die Schädelstätte, Mur., C.
110. črẹ̑pkati, -am, vb. impf. = črepetati, M., C.
111. črẹ́pniti, črẹ̑pnem, vb. pf. ein Scherbengeräusch von sich geben: pisker je črepnil, C.
112. črẹ̑pnja, f. = črepina 1), Cig., C.; — der Tiegel, ogr.- C.; prstena, skledi podobna posoda, pod katero se navadno peče pogača, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
113. črẹpnję̑n, adj. = lončen, ogr.- M., C.
114. črẹpnjı̑čka, f. das Scherbchen, ogr.- Valj. (Rad).
115. črẹpǫ̑n, m. großer Topf, C., Z.
116. črẹpotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = črepetati, C., M.
117. črẹpǫ̑vje, n. Scherben; altes Geschirr, C.
118. črepúnja, f. die Scherbe, Dol.
119. črnorèp, -rę́pa, adj. 1) schwarzschwänzig, Cig., Jan.; — 2) mit dem Spitzbrand behaftet: pšenica je črnorepa, V.-Cig.
120. črnorę́post, f. der Spitzbrand (des Weizens), V.-Cig.
121. dołgorèp, -rę́pa, adj. langgeschwänzt, Cig., Jan.
122. dołgorę̑pəc, -pca, m. der Langschwanz, Jan., Cig. (T.).
123. dołgorę́pən, -pna, adj. = dolgorep, Cig.
124. dołgorę̑pka, f. 1) die Schwanzmeise (Bergmeise) (parus caudatus), Cig., Kr.- Frey. (F.); — die Spitzente (anas acuta), Cig., Kr.- Frey. (F.); — = vrtorepka, die weiße Bachstelze (motacilla alba), C., GBrda; — 2) neka hruška, Šebrelje, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), C.; die Rattenbirne, Cig.; — neko jabolko, Podkrnci- Erj. (Torb.); — nekaka vinska trta, Vreme v Brkinih- Erj. (Torb.); nekaka črešnja, GBrda- Erj. (Torb.).
125. dołgorę̑pnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
126. drèp, drépa, m. der Trab: v drep, im Trabe, Cig.; — iz nem.
127. drépati, -pam, -pljem, vb. impf. traben, Cig.
128. drepljáti, -ȃm, vb. impf. goste in majhne stopinje delati, Dol.; — traben, Cig.
129. drę̑pšati, -am, vb. impf. = dremšati, jvzhŠt.
130. golorę̑pəc, -pca, m. der Kahlschwanz, Jan. (H.).
131. golorę̑pka, f. der Kahlschwanz, Cig., Jan.
132. grę́pa, f. = gruča, kepa, C., Notr.; — palica z grepo ali glavo na konci, Zv.; — pogl. greba.
133. grę́pati, -pam, -pljem, vb. impf., Z., Jan. (H.), pogl. hrepati.
134. hrę́panje, n. das Raspeln, Jarn., M.
135. hrę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. raspeln, röcheln, heiser hüsteln, keuchen, Jarn., C., M.; živali težko sopejo, hrepajo, rilec odperajo, Kug.- Valj. (Rad); (stekel pes) ne laja, le nekoliko hrepa, Vrtov. (Km. k.); — prim. hrapati, hripati.
136. hrepę̑n, m. = hrepenenje, Z., SlN.
137. hrepenẹ̑nje, n. die Sehnsucht, das Verlangen; — hrepenénje, Burg.
138. hrepenẹ́ti, -ím, vb. impf. sich sehnen, verlangen; h. po čem; hrepeni dober biti, Ravn.; V podobah gledat' hrepeni veselje Življenja rajskega, Preš.
139. hrepenẹ̑va, f. = hrepenenje, C.
140. hrepeník, m. die Lysimachie (lysimachia vulgaris), Poh.- Erj. (Torb.).
141. hrepenljìv, -íva, adj. sehnsuchtsvoll, sehnsüchtig, Cig.
142. hrepenljívost, f. die Sehnsüchtigkeit, C.
143. hrepetȃnje, n. das Röcheln: h. (živali, katero kdo kolje), Vrtov. (Km. k.).
144. hrepę́tast, adj. = hüstelnd, SlGradec- C.
145. hrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. heiser sein, hüsteln, röcheln, keuchen, Jarn., C.
146. hrepẹ́ti, -ím, vb. impf. heiser klingen, Met., Svet. (Rok.); übel klingen, Mur., Cig.; kreischen, C.; te besede so bile govorjene s srditim, čudno hrepečim glasom, Str.; — hüsteln, C.
147. hrę́pniti, hrę̑pnem, vb. pf. ein Geräusch machen, wie wenn etwas zusammenstürzt, krachen, C., M.; schlagen: koga po glavi h., SlGosp.- C.
148. hrepóta, f. das Hüsteln, C.
149. izčrẹpáti, -pȃm, -črẹ́pljem, vb. pf. ausschöpfen, erschöpfen, Cig., Jan.
150. izčrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. = izčrepavati, nk.
151. izčrẹpávati, -am, vb. impf. ausschöpfen, Zora.
152. izčrẹpováti, -ȗjem, vb. impf. = izčrepavati, Jan.
153. izdrépati, -pam, -pljem, vb. pf. austraben, Cig.
154. izpodrèp, -rę́pa, m. trak, s katerim se kmetice izpodrepajo, Notr.
155. izpodrę́pati, -rę̑pam, vb. pf. = izpodbrecati, Notr.
156. izpodrę́piti, -rę̑pim, vb. pf. 1) i. konja, dem Pferde den Schwanz zusammenbinden, C.; — 2) i. koga, jemandem etwas nachwerfen, C.; i. psa, mačko, Polj.
157. izpodrę́pniti, -rę̑pnem, vb. pf. i. koga, jemandem etwas ( z. B. einen Prügel) nachwerfen, Cig.
158. izpreperẹ́ti, -ím, vb. pf. = prepereti, Cig.
159. izpreplésti, -plétem, vb. pf. verflechten: i. med seboj, in einander verflechten, Zora; izprepleten, verflochten, Cig. (T.).
160. iztrépati, ** -trę́pljem, -trepáti, -pȃm, vb. pf. 1) durch Schlagen, Schwingen herausbringen, ausschwingen: i. otre iz lanu, Cig.; — 2) ausschwingen: i. perilo, Cig.; i. štrene, Gor., Dol.
161. iztrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. 1) i. iz-, entbeben, Cig.; — 2) aufhören zu beben, Z.
162. kosmatorę̑pəc, -pca, m. der Rauhschwanz, Cig.; lisjak k., Bes.
163. kosmatorę̑pka, f. ein weibliches Thier mit behaartem Schwanz, Cig.
164. kosorèp, -rę́pa, adj. mit gestutztem Schwanz, Jan., Mik.; k. pes, Jurč.
165. kosorèp, -rę́pa, m. mož s kratko suknjo (šaljivo), Rib.- M.
166. kosorę̑pəc, -pca, m. 1) ein Thier mit abgestutztem Schwanz: pes k., Jurč.; — 2) das Spielhuhn, Gor.- M.
167. kosorę́piti, -rę̑pim, vb. impf. den Schwanz stutzen, Jan.; ( pren.) k. besede, Worte stutzen, Levst. (Zb. sp.).
168. kosorę̑pka, f. ein weibliches Thier mit abgestutztem Schwanz, Jan.
169. košatorèp, -rę́pa, adj. mit buschigem Schwanz: košatorepa veverica, kuna, Zv., Zora; košatorepi lisjak, Str.
170. košatorę̑pəc, -pca, m. ein Thier mit buschigem Schwanz: lisjak k., Str.
171. kratkorèp, -rę́pa, adj. kurzschwänzig, Cig., Jan.
172. kratkorę̑pəc, -pca, m. kratkorepci, die Kurzschwänze ( zool.), Cig. (T.).
173. kratkorę́pən, -pna, adj. = kratkorep. Cig.
174. kratkorę̑pka, f. neka črešnja, GBrda- Erj. (Torb.).
175. kratkorę̑pnik, m. der Kurzschwanz, Cig.
176. krẹ̀p, krẹ́pa, m. 1) = črep, C.; — 2) jäher Fels, C.
177. 1. krẹ́pa, f. alter Topf, der Scherben, M., C., Koborid ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — der Schädel, M., C., Koborid- Erj. (Torb.); dati komu po krepi, Z.; — gebrechlicher, verkrüppelter Mensch, C., M.

   1 78 178 278 378 478 578 678 778 878  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani