Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

rep (178-277)

  1. 2. krẹ́pa, f. = kepa, die Erdscholle, der Schneeball, Jan., Šol., Ip., Kras- Erj. (Torb.), Štrek.
  2. krepáča, f. die Viehseuche, C.; — prim. 1. krepati.
  3. krẹpȃk, -pkà, adj. = krepek.
  4. krepalína, f. umgestandenes Vieh, Z.; — die Haut vom umgestandenen Vieh, C., Z.
  5. krẹ́past, adj. untersetzt, Črniče ( Goriš.).
  6. krẹpȃtəc, -tca, m. na k. ("krpác") delati = na vse kriplje d., Lašče- Erj. (Torb.); pogl. krpac.
  7. 1. krẹ́pati, -pam, vb. impf. ad 2. krẹ́niti, starr werden, C.
  8. 2. krę́pati, -am, I. vb. impf. ad krepniti; = crkati; — II. krepáti, -ȃm, vb. pf. = krepniti, Prim., Notr.; — prim. it. crepare.
  9. krepčáłən, -łna, adj. stärkend, erquickend, labend, Labe-, Mur., Cig., Jan.
  10. krẹpčálọ, n. das Stärkungsmittel, das Labsal, Mur., Cig., Jan., nk.
  11. krẹpčȃnje, n. das Stärken, die Labung.
  12. krẹpčáti, -ȃm, vb. impf. 1) steif machen, Cig.; — 2) stärken, erquicken, laben; k. se, sich stärken, sich laben.
  13. krẹpčȃva, f. die Stärkung, die Labung, Cig., C.
  14. krẹpčíca, f. die Stärkung, C.
  15. krẹ́pək, -pka, adj. 1) starr, steif, hart, C.; k. kruh (kadar je suh), C.; krepko zapečen kruh, resch gebacken, V.-Cig.; od mraza krepka zemlja, C.; — = trd, karg, geizig, C.; — 2) kräftig, rüstig, fest; k. junak.; k. glas; krepke besede, nachdrückliche Worte; krepko govoriti; — pravilnejši naglas: krẹpèk, -pkà, Cv. X. 12.; (krépək, Št.).
  16. krepéł, m. 1) = krepel f., Mur., Cig., Jan.; ptice se s krepelom ne lovijo, Npreg.- C.; — 2) krepeli, die Pflugnarbe, Dol.
  17. krepẹ̑ł, f. der Prügel, Med., Polj., Zv.; — krepeli, zaničlj. o nogah in rokah, Dol.; svojih krepeli ne morem ugreti, Jurč.
  18. krepẹ̑la, f. 1) = krepel, f., Rib.; — 2) pl. krepẹ̑le, majhen jarmič, Št.- Valj. (Rad).
  19. krepeláti, -ȃm, vb. impf. s krepelom (ali krepeljo) zbijati: k. jabolka, Polj., Notr.
  20. krepéłce, n. dem. krepelo, Let.
  21. krepéłčič, m. dem. krepelec, Dol.
  22. krepéłəc, -łca, m. der Holzprügel, der Knüttel; k. zagnati komu pod noge.
  23. krepelẹ́ti, -ím, vb. impf. = prepeleti, flattern, M.; perotnica (na kolovratu) krepeli, Danj. (Posv. p.).
  24. krepelíca, f. = prepelica, Dol., Št.- Z.
  25. krepélišče, n. kleiner Prügel, Rogatec- C.
  26. 1. krepelíti, -ím, vb. impf. 1) mit Prügeln bewerfen: k. koga, Lašče- Erj. (Torb.), Dol.; k. kokoši, DSv.; — 2) = kleščariti, die Pflugnarbe beim Pflügen halten, V.-Cig., Dol.; prim. krepel m. 2); — tudi: krepéliti.
  27. 2. krepelíti, -ím, vb. impf. 1) = krepeleti, C., Danj. (Posv. p.); = z rokami mahati (o otroku, ki k materi sili), C., SlGor.; — 2) k. se, mit den Flügeln schlagend im Sande baden (o kuretnini), C.; sich bäumen (o konju), C.
  28. krepelj, m. = krepelec, Jan. (H.).
  29. krepélọ, n. der Prügel, C., BlKr.- Mik.
  30. krepélovje, n. das Knüttelholz, das Prügelwerk, C., Z.
  31. krẹpę̑n, adj. erstarrt, steif ( z. B. vor Kälte), Mur., C.
  32. krẹpę̑nčiti se, -ę̑nčim se, vb. impf. zusammenkauernd sich sträuben ( n. pr. o otrocih), M.
  33. krẹpenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) starr werden, Z.; — 2) die Federn sträuben (o perotnini), C.; — 3) = hrepeneti, C.
  34. krẹpenìv, -íva, adj. = hrepenljiv, begierig, C.
  35. krepétəc, -tca, m. = ubit zvonec, Krn- Erj. (Torb.); — nam. hrepetec? prim. hrepetati.
  36. krẹpíłən, -łna, adj. stärkend, erquickend, labend, Cig., Jan., nk.
  37. krẹpílọ, n. das Stärkungsmittel, das Labsal, Cig., Jan., C.
  38. krẹpíti, -ím, vb. impf. kräftigen, stärken, laben, Mur., Cig., Jan., nk.
  39. krẹpkóba, f. = krepkost, Jan.
  40. krẹpkǫ̑ča, f. = krepkost, C., Navr. (Let.).
  41. krepkodùh, -dúha, adj. starken Geistes, energisch: krepkoduha pisateljica, Levst. (Zb. sp.).
  42. krepkodúšən, -šna, adj. = krepkoduh, Levst. (Zb. sp.).
  43. krepkokrìł, -kríla, adj. mit starken Flügeln: krepkokrili žerjavi, Zv.
  44. krẹpkọ̑st, f. die Rüstigkeit, die Kraft, die Festigkeit; — die Energie, der Nachdruck, Cig., Jan., Cig. (T.).
  45. krẹpkóta, f. = krepkost, Jan.; Gospod, ti si moja moč in krepkota, Dalm.
  46. krepkovǫ̑ljən, -ljna, adj. energisch, Cig. (T.).
  47. krepkovǫ́ljnost, f. die Energie, Zv.
  48. kreplję́ti, -ím, vb. impf. sich erholen (o žitu), Svet. (Rok.).
  49. krę́pljica, f. die Knackente (anas querquedula), Frey. (F.).
  50. 1. krẹ́pniti, krẹ̑pnem, vb. pf. = 2. kreniti, erstarren, C.
  51. 2. krę́pniti, krę̑pnem, vb. pf. = crkniti; — prim. it. crepare.
  52. krẹpọ̑st, f. 1) die Kraft, die Stärke, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Thatkraft, die Energie, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Wirksamkeit, DZ.; pravno k. dobiti, in Rechtskraft erwachsen, DZ.; v krepost stopiti, in Kraft treten, Cig. (T.); — 2) die Tugend, Št.- Mur., Cig., Jan., Met., nk.; k. ali čednost, Ravn.
  53. krepọ̑stən, -stna, adj. tugendhaft, Mur., Cig., Jan., nk.
  54. krepọ̑stnost, f. der Tugendsinn, die Tugendhaftigkeit, Cig., nk.; prisiljena k., die Prüderie, Jan. (H.).
  55. krepótən, -tna, adj. kräftig, M.
  56. krepótnost, f. die Stärke, C.
  57. krẹ̑pši, adj. compar. = krepkejši, ogr.- C.
  58. krivorę̑pka, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.))- Erj. (Torb.).
  59. lirorę̑pəc, -pca, m. novoholandski l., der neuholländische Leierschwanz (maenura superba), Erj. (Ž.).
  60. mehkorę̑pəc, -pca, m. der Weichschwanz, Cig.
  61. mišjerę́past, adj. verbuttet, abholzig, V.-Cig.; mišjerepasta jelka, eine verbuttete Tanne, der Kollerbusch, Cig.
  62. načrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge schöpfen, anschöpfen, Jan.; — 2) n. se, sich satt schöpfen, Cig.; — 3) n. se, sich voll saufen: vode se n., Vrsno- Erj. (Torb.), Fr.- C.
  63. nakrẹpčáti, -ȃm, vb. pf. 1) aufsteifen, Cig.; — 2) n. se, sich in genügendem Maße laben.
  64. neprepírən, -rna, adj. unstreitig: neprepirne vloge, Eingaben außer Rechtssachen, DZ.
  65. neprepírnost, f. die Unstreitigkeit, Cig.
  66. nepreplávən, -vna, adj. undurchschwimmbar, Jan. (H.).
  67. neprepótən, -tna, adj. schweißdicht, Jan.
  68. nepreprósən, -sna, adj. unerbittlich, Cig. (T.), LjZv.
  69. očrẹ̑pnica, f. die Schädelhaut, Cig.
  70. odčrẹ́pati, -črẹ́pljem, ( -páti, -pȃm), vb. pf. wegschöpfen: tolščo o., Cig., Jan.
  71. okrẹ̀p, -krẹ́pa, m. 1) die Haut, die sich über flüssigen Speisen u. dgl. bildet, Podgorjane- Štrek. (LjZv.); — o. (krvi), die Blutstockung, Cig.; — 2) die Verstärkung (eines Lautes), Zora.
  72. okrẹ̑pa, f. die Stärkung, Jan., Cig. (T.), Bes.; die Erquickung, Jan., C.; ljud in žival potrebuje odduška in okrepe, Erj. (Izb. sp.).
  73. okrẹpčáłən, -łna, adj. stärkend, erquickend, Mur., nk.
  74. okrẹpčálọ, n. das Stärkungsmittel, die Erquickung, C., Z.
  75. okrẹpčȃnje, n. die Stärkung, die Labung.
  76. okrẹpčáti, -ȃm, vb. pf. 1) steif machen, aussteifen, Cig.; — 2) stärken, erquicken, laben; o. se, sich stärken, sich erquicken; o. se z jedjo in pijačo; — 3) intr. halsstarrig werden: oni okrepčajo, so trdovratni, Krelj.
  77. okrẹpčȃva, f. die Stärkung, die Erquickung.
  78. okrẹpčávanje, n. = okrepčevanje, Cig.
  79. okrẹpčávati, -am, vb. impf. = okrepčevati.
  80. okrẹpčeváłən, -łna, adj. erquickend, Cig., nk.
  81. okrẹpčevalíšče, n. ein Ort, wo man sich erquickt, die Restauration, C.
  82. okrẹpčevȃnje, n. das Stärken, das Erquicken.
  83. okrẹpčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad okrepčati; stärken, erquicken.
  84. okrẹpčevȃvəc, -vca, m. der Erquicker.
  85. okrẹ́pəł, -pla, adj. erstarrt, C.
  86. okrẹ́pən, -pna, adj. = okrepčevalen, Cig.
  87. okrẹpenẹ́ti, -ím, vb. pf. erstarren, Jan. (H.).
  88. okrẹpíti, -ím, vb. pf. stärken, erquicken; o. se z vinom, Pjk. (Črt.); — o. se, an Kraft, Stärke gewinnen, Cig., Jan.
  89. okrẹ̑pljaj, m. die Stärkung, Bes.
  90. okrẹ́pljati, -am, vb. impf. ad okrepiti, stärken, C.
  91. okrẹpljénje, n. die Stärkung, kajk.- Valj. (Rad).
  92. okrẹpljeváti, -ȗjem, vb. impf. = okrepljati, Jan.
  93. okrẹpnẹ́ti, -ním, vb. pf. = okrepniti, erstarren: roka je okrepnela (= otrpnila), Dalm.
  94. okrẹ́pniti, -krẹ̑pnem, vb. pf. hart werden, erstarren, Dict., Mik.; o. od mraza, vzhŠt.- C.; kruh okrepne, das Brot wird fest, C.
  95. orę́piti, -rę̑pim, vb. pf. mit einem Schweife versehen, beschweifen, Cig.
  96. orę̑pnica, f. das Hintergeschirr am Pferde, Cig.
  97. otrèp, -trę́pa, m. der Augenblick, Cig.; na en o., C.
  98. otrẹ́palica, f. = trepalnica, C.
  99. otrẹ́panje, n. o. lanu, das Flachsschwingen, Nov.
  100. otrę́past, adj. gerne blinzelnd: otrepaste oči, katere zmerom otrepljejo, C.

   1 78 178 278 378 478 578 678 778 878  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA