raj (901-974)

901. 2. vrlína, f. 1) die Zaunöffnung, Mik., BlKr.; (črez vrlino vozijo na njivo, na vrt; tam napravijo leso ali pa zagrade z vejevjem, BlKr.); sploh veča luknja v ograji ali steni, zidani in leseni, Dol.; — 2) aus Brettern gemachtes Gartenthor, M.; = lesa, vrnila, Levst. (Pril.).
902. 1. vr̀t, vŕta, m. 1) der Garten; na vrtu, im Garten; — 2) = ograjena košenica, Polj.
903. vrtǫ́grad, m. = vrt, pos. ograjen vrt, Mur.
904. vséliti, -sę́lim, vb. pf. ansiedeln: v najlepši kraj dežele jih vseli, Ravn.; v. se, einwandern, einziehen, sich ansässig machen, Cig., Jan., Vrt.
905. vzglȃvnik, m. 1) das Kopfkissen, Cig., Jan., C.; — 2) = to, na kar se naslanjajo polena, da rajša gore, bodi si kako debelo poleno ali kamen, Dol., Navr. (Let.); — taka železna koza, Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.).
906. vzhȃjati, -am, vb. impf. ad vziti; 1) emporsteigen; o solncu, semenu, ("vzh-, uzh-") Trub.; — 2) aufgehen, gähren ( v. Teig); testo vzhaja; nobeden kvas ne vzhaja rajši od dolga, Jurč.
907. vzjútrọ, adv. = zjutraj, C.
908. vzjútroma, adv. = zjutraj, C.
909. zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.- Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.- Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.- Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.- Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.- Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar- Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.- C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj ( nav. zakaj?) warum? za to, deshalb ( nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.- Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.- Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče- Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.- C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.- Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.- Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. ( Št.)- Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.- Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči ( eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, ( opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
910. zabrnáti, -ȃm, vb. pf. mit Fetzen oder Flecken bedecken: zabrnan človek, zabrnana srajca, Črniče ( Goriš.); — prim. 2. brnja.
911. zahajalíšče, n. = kraj, kamor kdo zahaja, Cig., Zora; z. tolovajev, der Räuberschlupfwinkel, Cig.
912. zahòd, -hǫ́da, m. 1) der Untergang (der Sonne): solnčni z.; — der Westen; proti zahodu; — 2) der Irrgang, die Verirrung, Cig.; — die Abschweifung, die Episode, Cig. (T.); — 3) der Umweg, Cig. (T.), Mik.; v zahod biti, abwegsam, abgelegen sein, Cig.; ta pot je preveč v zahod, BlKr.- C.; četrt ure v zahod, BlKr.; — 4) die Retirade, der Abort, Dict., V.-Cig., C., Erj. (Min.), DZ., Nov., Levst. (Pril.), Zora; — 5) die Einkehr: zahod imeti kje, t. j. imeti znance ali prijatelje, h katerim more človek potujoč zahajati, Dol.; sploh = kraj, kamor kdo zahaja, C.; tja je imel zahod ves ta čas = tja je zahajal, Let.; ako boš imel kaj zahoda v trg, wenn du einen Gang nach dem Marktflecken haben wirst, Svet. (Rok.); — kraj, kamor divjačina rada zahaja, das Lager (des Wildes), Podkrnci- Erj. (Torb.); — die Zuflucht: z. pravici, SlN.; — tudi: záhod, -hǫ́da, Valj. (Rad), Dol. in záhod, ogr.- Valj. (Rad).
913. zajẹ́sti, zajẹ́m, vb. pf. 1) z. koga, jemandem im Essen zu dessen Nachtheile zuvorkommen, schneller essen als ein anderer, der dadurch zu kurz kommt, Cig., C., Z., — übervortheilen, Fr.- C.; — 2) veressen, auf Essen verausgaben; ves denar je po krčmah zajedel in zapil; dolg z., eine Forderung abzehren, Cig.; — glavnica se zaje (wird aufgebraucht), ako ni naložena, Goriš.; — zajedla se je živina po zimi, das Vieh hat im Winter soviel aufgefressen, als es wert ist, Cig.; — z. se, sich an Lebensmitteln verschulden, Cig.; — 3) z. se v kaj, sich einbeißen: vrvca se v kožo cepljenega drevesa zaje; — globoko zajeden žleb, eine tief eingerissene Rinne, Šol.; — z. se, seichwund werden, C.; zajeden, seichwund ( v. Kindern), C.; — zaje se mi v grlu, ich bekomme einen rauhen Hals, Zv.; — 4) z. se, = zagristi se (o mleku), Erj. (Torb.); — 5) (zum Nachtheile) verzehren, fressen: v jeseni ovce glen zajedo in shirajo, Polj.
914. zaklę́ti, -kółnem, vb. pf. 1) verwünschen, verzaubern, in Bann thun, Cig., M.; duhove z., die Geister bannen, Cig.; zaklet, verwünscht, Cig., C.; z. kraj, Cig.; z. koga, jemanden beschwören, bannen, C.; Bogu kaj z., über jemanden oder etwas einen Fluch aussprechen, C., Jurč.; — 2) einen Fluch, ein Fluchwort aussprechen: grdo je zaklel; — 3) z. se, unter einem Fluch betheuern, schwören; z. se z dušo = pridušiti se, bei seiner Seele schwören, jvzhŠt.; — zakleti sovražnik, der geschworene Feind, Jan., nk.
915. zaklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. schützend verdecken, Z.; zaklonjen, geschützt, Jan., Vrt.; kraj od vetra zaklonjen, ein windsicherer Ort, Cig.; — z. se Turkom = pred Turki se skriti, Vrt.; — verdecken: sv. pismo je nevernim Judom zapečateno in zaklonjeno, Dalm.
916. zakotíti se, -ím se, vb. pf. = zaleči se, zarediti se, sich durch Fortpflanzung vermehren: kobilice so se zakotile v naši zemlji, Glas.; črvi se v koži zakotijo, ogr.- C.; uši so se mu zakotile, Svet. (Rok.); — sich einnisten, heimisch werden, Jan., C.; legar se je pri nas zakotil, Nov.- C.; kuga se je zakotila v tem kraju, SlN.; — tako se v jezik zakote besede barbarskega lica, Levst. (Zb. sp.).
917. 2. zakŕmiti, -im, vb. pf. 1) zu steuern anfangen: brodniki so zakrmili, Npes.-K.; — steuernd eine Richtung geben, Jan.; voz z., Polj.; za kraj z., landen, Jan.; — 2) versteuern: na pesek z., C.
918. zalǫ̑ka, f. eine abseitige Waldwiese ( bes. an Gebirgsbächen), eine kleine Thalwiese, Fr.- C.; z. polna cvetic, SlN.; — = zagrajen travnik, eine Hegewiese, V.-Cig.
919. zamírati, -mı̑ram, vb. impf. ad zamreti; aussterben, nk.; — absterben: prsti mi zamirajo (frieren ab), C.; — solnce za gorami zamira (geht unter), Jan.
920. zamółkniti, -mȏłknem, vb. pf. 1) verstummen, Dict., Mur.; die Sprache verlieren: bolnik je zamolknil, C.; — sterben, Fr.- C.; — z. se, die Sprache verlieren: tako je jokal, da bi se bil skoraj zamolknil, Notr.; — scheintodt werden, M.; — 2) mattfärbig werden, (-mok-) Gor.
921. zaognjíti, -ím, vb. pf. 1) glühend machen, C.; — 2) erglühen: kraj razora zaognji rdeča purpara, Zv.
922. zapę̑stnik, m. 1) = zapestnica 2), das Armband, Cig.; — 2) = obrobek srajčnega rokava, der Handsaum, Cig.; — die Manschette, Jan.
923. zapę́ti, -pnèm, vb. pf. zuhefteln, zuknöpfen; srajco, suknjo, hlače si z.; z buciko z., zunadeln, Cig.; z verižico z., zuketteln, Cig.; remen si z., den Riemen zuschnallen; — ( fig.) nebo se zapne, der Himmel umwölkt sich, nebo je zapeto (ist umwölkt), C.; gora je od megel zapeta (in Wolken gehüllt), C.; s kljuko z., verhaken, Cig.; z. se, sich verhäkeln, Cig.; hangen bleiben, Jan., Svet. (Rok.); za golenico sem se zapel ob tisto mejo, Jurč.; — ( fig.) z. se za kaj, sich auf etwas caprizieren, es haben wollen, Cig.
924. zapı̑čək, -čka, m. der Zufluchtsort (kraj, kamor se kdo zapikuje, zateka): kdor poleg svojega gozdiča v sosednjih gozdih drva seka, pa se, kadar ga ima kdo videti, v svojino umika, temu ta ni za drugo nego v zapiček, Ig (Dol.).
925. zapı̑rati, -am, vb. impf. ad zapreti; 1) zuschließen; z. okna, vrata; z. se, sich schließen: vrata se ne zapirajo dobro (schließt nicht gut an); pot z., den Weg versperren; pogled v zgornjo dolino z., LjZv.; — verstopfen: nekatere jedi život zapirajo, Cig.; z. kot, einen Winkel einschließen ( math.), Cig. (T.); — 2) einsperren; tatove z.; — 3) voda se mu zapira, er hat die Wassersperre.
926. zarȃšpati, -am, vb. pf. 1) z. obroč, das Ende des Reifes zuschneiden, C.; — 2) dreto z., die Borste in den Draht eindrehen, Jan., C.; — prim. rajšpa.
927. zarẹ̑čje, n. kraj za reko, C., Valj. (Rad).
928. zarníca, f. 1) = zornice, die Frühmesse, C., M.; — 2) zarnice igrajo = drnice igrajo, es wetterleuchtet, Kor.- Cig., Jan., Str.
929. zasẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) durch Säen anbauen, säen; vrag je ljuljko med pšenico zasejal; les z., eine (künftige) Waldung ansäen, Cig.; z. se, sich durch ungesäeten Samen vermehren, Cig.; drevje se je zasejalo, das Holz ist angeflogen, Cig.; zasejan les, angeflogenes Holz, Cig.; — z. bolezen po kakem kraju, einen Ort mit einer Krankheit anstecken, Cig.; ta kuga se je k nam zasejala (hat sich bei uns eingenistet), Z.; — unter die Leute bringen, ausbringen, Cig.; — 2) = napačno sejati, versäen, Cig.; — 3) z. kaj, etwas verlieren, C.
930. zasẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. 1) durch gefällte Bäume versperren, verhauen: pot z., Cig.; — verhegen, C., Z.; — 2) hineinhauen, einhacken; sekiro v drevo z.; — z. se s kremplji v kaj, sich in etwas verkrallen, Cig.; — 3) anhauen, anschlagen: drevo z., den Baum durch Anhauen bezeichnen, Cig.; z. smreko, da bi rajša smolo cedila, Jurč.; — 4) z. se, sich verhacken: mesar se je zasekal, der Fleischer hat beim Hauen die Stücke verdorben, Cig.; — 5) verhacken, zerhacken, Mur.
931. zasìp, -sípa, m. 1) die Verschüttung, Danj.- Mik.; die Versandung, Cig.; — 2) der Damm, der Erdwall, Dict., Jan., C.; z. delati, Dict.; zasipali so zasip okoli mesta, Dalm.; — 3) eine große Menge: z. blaga, großer Warenvorrath, Cig.; veselja je bilo na vseh koncih in krajih na zasipe, Zv.; tudi: zásip : zásip denarjev, Levst. (Zb. sp.).
932. zastajalíšče, n. = kraj, kjer voda zastaja, C.
933. zatǫ̑na, f. = zaton 1): solnce bo skoraj v božji zatoni, die Sonne wird bald untergegangen sein, Mur.
934. zatrǫ́siti, -im, vb. pf. verstreuen; ogenj z.; ljuljko z. med pšenico; bolezen z. v kakem kraju (v kak kraj), einen Ort mit einer Krankheit anstecken, Cig.; med ljudi z. kaj, etwas ausbringen, Cig.
935. zatrǫ́šati, -am, vb. impf. ad zatrositi; verstreuen, Cig.; laž se je zatrošala potlej še v druge kraje, Navr. (Kop. sp.).
936. 1. zavẹ́tən, -tna, adj. windsicher, abwindig, Cig., Jan., M., C.; z. kot, Ravn.; zavetna lega, Vrtov. (Vin.); z. kraj, Glas.; — gefahrlos, Mur.
937. 1. zavíti, -víjem, vb. pf. 1) einwickeln, einmachen, einhüllen; z. kaj v papir; otroka v cunje z.; z. se v kožuh; gosenica se zavije v mešiček; kraj je v meglo zavit, Slovan; — 2) verdrehen: z. oči, Cig.; zavit les, windgedrehtes Holz, Cig.; vrat ptiču z., dem Vogel den Hals umdrehen; ( pren.) to mu je vrat zavilo, das hat ihn zum Falle gebracht; verwickeln, Cig.; nit se je zavila, der Faden hat sich verschlungen, Cig.; — eine Windung machen; z. (jo) kam, irgendwohin einbiegen, umlenken; z. od pota; z. h komu; z. proti svojemu domu, Jurč.; — krümmen, Cig.; z. se, eine Krümmung machen: pot se tam zavije na desno; — Poslušaj ga, kako jo on zavije! (welche Redewendung er gebraucht), Preš.; — zavit, gewunden, spiral; zavita črta, die Bogenlinie, Cig.; zavita pot, der Krummweg, M.; z. toplomer, das Spiralthermometer, Cig. (T.); verschroben, Cig.; les, če ima zavite letine (imre), se ne da klati, C.; — geschraubt ( fig.); zavito izrecilo, eine gewundene Erklärung, Cig. (T.); — 3) zavit = zvit, hinterlistig, Cig.; z. človek, Dalm.; zaviti, hudobni sovražniki, Škrinj.
938. zavòj, -ója, m. 1) die Einwickelung, die Umhüllung, Cig. (T.); — z. pravdnih spisov, die Inrotulation der Acten, Cig.; — 2) die Verpackung, die Emballage, Cig., Jan., DZ.; — der Umschlag, Cig., Jan.; — der Schleier, Cig., Jan., Zora, Glas.; — 3) die einzelne Windung, die Krümmung ( z. B. eines Weges, Flusses), Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; kositi po zavojih, rekše ob kakem krivem potoku, Lašče- Erj. (Torb.); die Serpentine: izravnati krivine ali zavoje, Levst. (Močv.), Jes.; — der Schnörkel, Cig., Jan.; — der Schraubengang, h. t.- Cig. (T.), Sen. (Fiz.); oster, plosk z., scharfes, flaches Gewinde, Sen. (Fiz.); — 4) = rajtelj, der Packreitel, Notr.
939. zaznojíti, -ím, vb. pf. durch Schweiß nass machen, einschwitzen: z. vse srajce, Cig.; — z. se, in Schweiß gerathen, Jan. (H.).
940. zbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad zbrati; zusammenlesen, sammeln; vojake z.; v sklad z., Beiträge sammeln, Cig.; z. se, sich sammeln, sich versammeln; oblaki se zbirajo; ljudje se počasi zbirajo pred cerkvijo; v trope se z., sich zusammenrotten; — z. se, eitern, schwären, Cig.
941. 2. zbíti, zbı̑jem, vb. pf. herabschlagen: hruško s kolom z drevesa z.; klobuk komu z glave z., Cig.; — na kupu, na ceni z., abhandeln, abfeilschen, Cig., Jan.; zbil mi je nekaj krajcarjev, Cig.
942. zbrísən, -sna, adj. dem Windstrich ausgesetzt; z. kraj, C.
943. zdẹ̑łək, -łka, m. das Arbeitsproduct, die Arbeit, Mur., DZ.; duševni zdelki, Raič ( SlN.); nezrel z. brez pravega črteža, Levst. ( LjZv.); dva pokrajinska zdelka (namreč slikarska), Navr. (Let.).
944. zdę̑nəc, -nca, m. = studenec, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; z. ograjenec, der ummauerte Brunnen, Prip.- Mik.; — (skrčeno iz: studenec); tudi: zdénəc, Valj. (Rad).
945. 1. zdẹ́ti, zdẹ́nem, vb. pf. 1) zusammenstellen: okleščen kol se v tla zabije in okrog njega se zdene snopje ali slama, Erj. (Torb.); zdeto žito, das in Mandeln gelegte Getreide, Z.; snope v kozolce zdeti, Z.; — 2) behexen, beschreien, Jan.; onkraj Gorjancev na tistem prečudnem svetu, ki ga zove narod "zdeti" in "ukleti", LjZv.
946. 3. zdẹ́ti, zdẹ̑m, zdẹ́nem, vb. pf. beilegen: ime z., einen Namen beilegen, Habd.- Mik., Cig., Krelj- M.; Jezus Simonu ime zde ("izdei"), Trub.; priimek z. vasi, Levst. (Zb. sp.); — einen Schimpfnamen, Spitznamen geben: zdeli so mu plešec, Cig.; ptičar so mu zdeli, Cig.; Turki jim zdenejo "raja", Navr. (Let.); zdeli so, da je bila ondi rimska naselbina, Navr. (Let.); — ( nam. vzdeti).
947. zdràv, zdráva, adj. 1) gesund; zdrav kakor riba v vodi; zdrava živina; zdrav les; na zdravem, im gesunden Zustande, Cig. (T.); zdrava pamet; — zdrav bodi! zdravi bodite! zdrav ostani! zdravi ostanite! lebe wohl, lebet wohl! — zdrav! zdrava! zdravi! lebe wohl! lebet wohl! Cig., Dol.; zdravo! lebe(t) wohl! (tudi = sei(d) gegrüßt, Mur., Jan., vzhŠt., ogr.- C.); — gegrüßt: ljuba mati, bodi zdrava! ogr.- C.; in je rekel k njim (ženam): zdrave! Krelj; zdrava Marija, das Ave-Maria-Geläute: pred zdravo Marijo, po zdravi Mariji, ogr.- C.; — 2) der Gesundheit zuträglich; zdrav kraj; ni zdravo vroče jedi jesti; — ( fig.) heilsam: to je bilo zdravo za njega.
948. 1. zdrẹ́ti, -dérem, vb. pf. 1) = razdreti: pogajanje z. (abbrechen), Cig.; — 2) z. se, sich zerzanken: ljudje, ki se na svetu tako lahko zderejo, pri oltarju se morajo spet spraviti, Ravn.
949. 1. zgòn, zgǫ́na, m. = kraj, kamor se živina zganja, Nov.
950. zgọ̑r, I. adv. = zgoraj, Cig., Jan.; — II. praep. c. gen. oberhalb: zgor vasi, Levst. (M.).
951. zgóra, adv. = zgoraj, M., C.; od zgora, von oben herab, ogr.- C.
952. zgórah, adv. = zgoraj, M., Danj.- Mik.
953. zgradíti, -ím, vb. pf. aufbauen, nk.; cerkev, hišo z., ogr.- C.; — schaffen: jezik z., Vrt.; jezikoslovni, brez potrebe zgrajeni nestvori, Levst. (Nauk); — hs.
954. zgrẹšíti, -ím, vb. pf. 1) verfehlen, über etwas weggehen, ohne es zu bemerken; z. pravi pot; sled z., die Spur verlieren; knjigo prebiraje pravi list z., Cig.; ljudje so me zgrešili, ich bin den Leuten aus dem Sinn entschwunden, Jurč.; — nicht treffen ( z. B. beim Schießen), Cig., BlKr.- M.; še za las ni zgrešil, Cig.; — zgrešila sva se, wir haben einander nicht getroffen oder gefunden, Z., jvzhŠt.; — 2) = pogrešiti, vermissen, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.
955. zijȃt, f. der Abgrund, Z.; (Zijati, krajno ime, Prim.- Erj. [Torb.]).
956. zjútra, adv. = zjutraj, Mur., Cig., Jan., Dalm.
957. zjútroma, adv. = zjutraj, C.
958. 3. zlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. hinaufkriechen: na drevo z.; črez ograjo z.; — ( nam. vzl-).
959. zmę̑r, adv. = zmeraj, Cig., Jan.
960. zmę̑rom, adv. = zmeraj, Cig., Jan., jvzhŠt.
961. znǫ̑tra, adv. = znotraj, Mik., Ben.- Kl.
962. znǫ̑trah, adv. = znotraj, Mur.
963. znǫ̑tri, adv. = znotraj, innerhalb, inwendig, Mur., Cig.
964. zvȃjati, -am, vb. impf. 1) ad zvoditi; verführen, Z.; hudobec slepari in zvaja ljudi najrajši po noči, LjZv.; — hintergehen, Cig.; — 2) ad zvesti; reducieren ( math.), Cig. (T.).
965. 1. zváljati, -am, vb. pf. 1) zu Boden strecken: Iz kraja smo tacega, Zvaljamo vsacega, Andr.; — 2) schwängern, Cig.; z. se, schwanger werden (von Unverheirateten), Cig., Mik., C.
966. žagíšče, n. = kraj, kamor pokladajo hlode, katere žagajo, Zora.
967. žarbráti, -ȃm, vb. impf. sich tummeln: ugledal je množico ljudi žarbrajoč ("er sah das Getümmel des Volkes"), Krelj; — prim. žebrati (?).
968. želẹ́zən, -zna, adj. eisern, Eisen-; navada je železna srajca; železna cesta = železnica, die Eisenbahn; železna ruda, das Eisenerz; železna žlindra, die Eisenschlacke; železna barva, die Eisenfarbe; — železna krava, die eiserne Kuh, die Immerkuh, eine Kuh, die jemand für einen andern auf Lebensdauer zu halten verpflichtet ist, Gor., Notr.; železno posodilo, unablegliches Capital, Cig.; železne obresti, unablegliche Zinsen, Cig.; — ( pren.) železno srce, železna potrpežljivost, Cig.
969. ženitvȃnski, adj. Hochzeits-, Cig., Jan.; ženitvansko oblačilo, Guts. (Res.)- Mik.; ž. raj, ženitvansko pismo, Preš.; ( nam. ženitvovanski).
970. žìlj, žílja, m. 1) = vrv pri napregi, der Strang, Gor.- Levst. (M.); — žilji, die Wagenstränge, C., Dalm.; — 2) kravja veriga, Koborid- Erj. (Torb.), Tolm.; — tudi: železen klinec na koncu kravje verige, ki se vtiče v kolut na drugem kraju, Vrsno- Erj. (Torb.); — 3) das Joch für einen Ochsen (jarmček in kamba), Notr.; — prim. bav. sil, Riemen, Geschirr für Zugvieh, Erj. (Torb.).
971. žlę̑mprga, f. = vrata v vodoravnem podu, ki se odpirajo navzgor, die Fallthür, Goriš.- Štrek. (Let.), Gor.; — iz srvn. slegebrücke, Zugbrücke, Štrek. (Let.).
972. žǫ̑j, m., ogr.- C., Vest., nam. žoh, (kakor straj nam. strah, C.).
973. 1. župàn, -ána, m. der Amtmann, der Schultheis, der Dorfrichter, Meg.- Mik.; (= decano), Alas.; — der Frohnvogt, Dalm.; = grajski služabnik, LjZv.; — der Gemeindevorsteher, der Bürgermeister; — župana igrati se, župana vleči, das Mühlenspiel spielen, Levst. (Rok.); ( nav. špano vleči); — der Gaugraf, Cig. (T.); — der Gespan, Jan.; veliki župan, der Obergespan, nk.; ( hs.).
974. 1. žȗpnica, f. 1) župnice so grajske njive, katere so grajščaki dajali županom v užitek, a lastnina je bila grajska, Levst. (Rok.); das vom jeweiligen Bürgermeister benutzte Grundstück, Rib.- Levst. (M.), Tolm.; — 2) ein zum Pfarramt gehöriges Grundstück, Jan., Tolm.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani