Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (9.701-9.800)

  1. frazeologı̑ja, f. nauk o frazah ali zbirka fraz, die Phraseologie, Cig. (T.).
  2. frcánja, f. 1) eine Art Schwamm, Mur., Fr., SlGor.- C.; — 2) die Schlampe, Fr.- C.
  3. frcȃnjka, f. die Schlüsselblume (primula veris), C.
  4. 1. fŕcati, fȓcam, vb. impf. 1) = 1. frkati 1): ptiči frcajo, Gor.; — 2) spritzen, Štrek.
  5. 2. fŕcati, fȓcam, vb. impf. 1) auf einer Pfeife aus Weidenrinde oder einem Pflanzenstengel fagottartige Töne hervorbringen, jvzhŠt.- C.; — 2) schnauben (o konjih), SlGor.- C.; — prim. 3. frkati.
  6. fȓcka, f. die Rinden- o. Halmenpfeife, vzhŠt.- C.
  7. fŕcniti, fȓcnem, vb. pf. spritzen, Štrek.
  8. frčȃnje, n. das Schwirren.
  9. fŕčati, -ím, vb. impf. sausend, schwirrend fliegen; ptiči frče; ogenj frči (konjem izpod nog), Npes.-K.; iskre frče, Funken sprühen, Z.
  10. fȓčək, -čka, m., C., pogl. hrček 4).
  11. fŕčiti, fȓčim, vb. impf. krausen, kräuseln, f. se, sich kräuseln, Z., vzhŠt.- C.
  12. fréča, f. die Schleuder, Rez.- C., Fr.- C.; — prim. frača, prača.
  13. frȇčka, f. die Schleuder, vzhŠt.- C.
  14. fregāta, f. vojna ladja s tremi jadrniki, die Fregatte.
  15. frēska, f. na mokro slikana podoba, das Frescobild, Cig. (T.).
  16. frę́ta, f. eine armselige Bauernwirtschaft, Fr., SlGor.- C.; — prim. bav. frett'n, f., C.
  17. frfetati, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = frfotati, M., Valj. (Rad).
  18. frfljáč, m. der Leichtsinnige, C.
  19. fȓfljast, adj. flattersinnig, leichtsinnig, C.
  20. frfljáti, -ȃm, vb. impf. flattern, Nov., Blc.-C., SlGor.- C.
  21. frfolẹ́ti, -ím, vb. impf. flattern, Jan., Blc.-C., Štrek.
  22. frfolẹ́vati, -am, vb. impf. zu flattern pflegen, flattern, Let., Zora.
  23. frfolìč, -íča, m. die Fledermaus, C.
  24. frfolína, f. frfoleči mrčes, Nov.
  25. frfòt, -óta, m. das Geflatter, der Flügelschlag, Šol., Blc.-C.
  26. frfotȃnje, n. das Flattern, Cig.
  27. frfotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. flattern, mit den Flügeln rauschen, Fr., Blc.-C.
  28. fȓfra, f. 1) der gerne herumfuchtelt, der übereilig arbeitet und hudelt, Z., jvzhŠt.; — 2) die Schwätzerin, C.
  29. frfrȃnje, n. das Geflatter, Cig.
  30. fȓfrast, adj. schleuderisch, flatterhaft, leichtsinnig, Z., jvzhŠt.; — frfrasta deklica, ki rada po plesih frfra, C.
  31. frfráti, -ȃm, vb. impf. 1) flattern, Cig., C.; — po plesih frfrati, C.; — 2) fuchteln: z lučjo f., jvzhŠt.; hudlerisch arbeiten, Z.; übereilig etwas thun, jvzhŠt.; — 3) sprudeln, Fr.- C.; brodeln, Mur.; — plappern, SlGor.- C., Valj. (Rad); prim. brbrati; — 4) auf einer Pfeife aus Birkenrinde gewisse schwirrende Töne hervorbringen, Mur., Fr.- C.; prim. frfravka 2).
  32. frfrȃvəc, -vca, m. 1) der Hudler, Cig.; — flatterhafter Mensch, Fr.- C.; — 2) der Plauderer, C.
  33. frfrȃvka, f. 1) flatterhaftes, leichtsinniges Mädchen, M.; — 2) eine Art Pfeifchen aus Birkenrinde, Mur.
  34. frfúlja, f. 1) der Uebereilige, Blc.-C.; — 2) die Plaudertasche, Kr.- Valj. (Rad).
  35. frfȗra, f. = frfulja 2), Habd.- Mik., Fr.- C.
  36. frfúriti, -ȗrim, vb. impf. schwätzen, Fr.- C.
  37. fríča, f. v uganki: friča frača, po gozdu prasiče vrača (= glavnik), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  38. frı̑gati, -am, vb. impf. = pražiti, rösten, Mur., C., Mik.; frigana jetra, Z.; — prim. it. friggere, in der Pfanne backen.
  39. frı̑gəlj, -glja, m. neka riba, Valj. (Rad); die Ellritze (leuciscus phoxinus), Frey. (F.).
  40. frı̑gəljc, -gəljca, m. = frigelj, Frey. (F.).
  41. frìl, fríla, m. neka ribica, Valj. (Rad); das Bambelein, Cig.; die Raapfe (leuciscus aspius), Frey. (F.).
  42. fríšək, -ška, adj. 1) frisch, vzhŠt.; f. in mlad srd, Krelj; — 2) = uren, hurtig; Ena morska deklica friško gre Po eno ročko frišne vode, Npes.-Vraz; — prim. nem. frisch, stvn. frisc, it. fresco.
  43. fríšən, -šna, adj. frisch; — iz nem.
  44. frivōlən, -lna, adj. lahkomiseln ali objesten v važnih, svetih rečeh, frivol, Cig. (T.), nk.
  45. frivōlnost, f. die Frivolität, Cig. (T.), nk.
  46. frizȇr, -rja, m. der Friseur; — prim. brivec.
  47. fr̀k, interj. flugs! frk na vejo! (tako govore čarovnice, kadar hočejo zleteti na vejo), jvzhŠt.
  48. 1. fr̀k, fŕka, m. das Auffliegen, Fr.- C.; na en frk so se ptiči razleteli, Rez.- C.
  49. 2. fr̀k, fŕka, m. die Locke, Fr.- C.; — die Schraube, Mur.; — prim. 2. frkati.
  50. fŕka, f. der Nasenstüber, Blc.-C., Z.
  51. fŕkalica, f. eine Art Kinderpfeife, um fagottartige Töne hervorzubringen, Mariborska ok.- C.; — prim. 3. frkati 1).
  52. 1. fŕkati, fȓkam, -čem, vb. impf. 1) huschen, hin und her schwirren, flattern; miš po sobi frka; ptiči frkajo, fliegen schnell hin und her, Blc.-C.; čebelica hiti po rožicah frkati, Čb.; — herumschwärmen, Blc.-C.; — 2) schnell werfen: drva v peč f., Rez.- C.; — 3) spritzen ( intr.), C.; — ein Geräusch von sich geben, wie siedendes Mus, Štrek.; — 4) leichte Schläge versetzen: f. koga, Dol.
  53. 2. fŕkati, fȓkam, -čem, vb. impf. drehen, kräuseln: lase, niti f., Fr., SlGor.- C.; brke si frče, SlN.; — nos f., die Nase rümpfen, Mur.
  54. 3. fŕkati, fȓkam, -čem, vb. impf. 1) = 2. frcati 1), Mariborska ok.- C.; — 2) = hrkati, ogr.- C.; — 3) crepieren, vzhŠt.- C.
  55. fŕkavəc, -vca, m. leichtsinniges Bürschlein, Cig., Slom.- C., M.
  56. frketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. flattern, Fr.- C.; — schnell laufen, Blc.-C.
  57. frkljáti, -ȃm, vb. impf. flattern, Mur.- Cig.
  58. fŕkniti, fȓknem, vb. pf. 1) huschen, schwirrend entfliegen; miš v luknjo, ptič na vejo frkne; — 2) einen leichten Schlag versetzen: f. koga, Dol.
  59. frkocáti, -cȃm, vb. impf. kräuseln, Mik.
  60. frkǫ̑č, m. etwas Verdrehtes: der Butzen im Gespinnst, C.
  61. frkǫ̑čən, -čna, adj. verdreht (o preji), SlGor.- C.
  62. frkǫ́čiti, -ǫ̑čim, vb. impf. kräuseln: lase f., C.; — preja se frkoči, = krotiči se, jvzhŠt.; nos f., die Nase rümpfen, Jan.
  63. frkolàs, -lása, adj. krausköpfig, Blc.-C.
  64. frkolı̑n, m. 1) der Schlingel, das Bürschlein, Jan., jvzhŠt.; der Bube, Štrek.; — der Stutzer, M., Z.; — 2) der Schwärmer, Blc.-C.
  65. frkolı̑nčək, -čka, m. dem. frkolin, jvzhŠt.
  66. frkòt, -óta, m. die Kräuselung: v frkot iti, sich kräuseln, Hal.- C.; die Verdrehung: les se na frkot vleče, wirft sich, vzhŠt.
  67. frkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. flattern, Fr.- C.
  68. frkotíti, -ím, vb. impf. kräuseln, C.; Zvesto se za nit skrbim, Naj je kde ne frkotim, Danj. (Posv. p.).
  69. frkúlja, f. flatterhaftes Mädchen, C.
  70. frlȃnka, f. 1) neka mala sekirica, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) frlanke, neke dobre črešnje, LjZv.; — pogl. furlanka.
  71. frlẹ́ti, -ím, vb. impf. flattern, Mur., Cig., Jan.; trakovi, cunje od njega frlé, Blc.-C., BlKr., jvzhŠt.
  72. frlíka, f., C., ogr.- Valj. (Rad), pogl. prilika (Gleichnis).
  73. fŕliti, fȓlim, vb. impf. kräuseln, SlGradec- C.; — f. se, sich kräuseln: lasje se frlijo, Fr.- C.; zusammenschrumpfen (o listju), SlGradec- C.
  74. frljàv, -áva, adj. kraus: frljavi lasje, Fr.- C.
  75. fŕljenje, n. das Kräuseln, Štrek.
  76. frnáča, f. eine Hütte zum Dörren des Malzes, Mik. (Et.); — der Leindörrofen, Gor.; — prim. it. fornace, der Ofen.
  77. fȓnclja, f. kobilica na perotnici pri kolovratu, Polj.
  78. fȓnčək, -čka, m. der Hühnersteiß, vzhŠt.- C.
  79. fȓnčica, f. die Holzbirne, vzhŠt.- C.
  80. frnīkola, f. das Schnellkügelchen (kamena kroglica, s katero po mestih in trgih dečki igrajo), Ljub.- Erj. (Torb.).
  81. frnjáča, f. = frnača 2), Št.- C.
  82. frnjáž, m. = frnjača, Poh.- C.
  83. fŕnkati, fȓnkam, -čem, vb. impf. 1) schnellen, Schnippchen geben, C.; — 2) hinschwirren, C.; — prim. 1. frkati.
  84. fŕnkniti, fȓnknem, vb. pf. 1) schnellen, C.; — 2) schwirrend enteilen, C.
  85. frǫ́dəlj, -dlja, m. belaubte Zweige (als Viehfutter), Cig., Jan., Nov.- C., Polj.; frodelj ali veje klestiti, Dict.; — prim. it. fronde, Laub.
  86. fromentı̑n, m. der Mais, Cig., Rib.; — prim. it. formentone, Mais.
  87. frǫ̑nta, f. Rüben, Möhren, Erdäpfel u. dgl. als Schweinefutter, Poh.
  88. frǫ̑š, m. der über den Boden hinaus ragende Theil der Dauben, die Zarge eines Fasses, der "Frosch", SlGor., Fr.- C., jvzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); — iz nem.; pogl. utor, otor.
  89. frošnják, m. der Randreif, jvzhŠt.
  90. frtáča, f. = frača, Polj.
  91. frtȃvək, -vka, m., Gor., pogl. vrtavek.
  92. frtȃvka, f., Gor., pogl. vrtavka.
  93. frtíca, f. mesto, kjer ima veter veliko moč, na frtici, starkem Winde ausgesetzt, Polj.; ( nam. vrtica?).
  94. frúla, f. die Hirtenflöte, Jan.; die Flöte: godec s frulo = frular, Erj. (Izb. sp.); tudi hs.; prim. madž. furulya, Mik. (Et.).
  95. frȗlar, -rja, m. = godec s frulo, Erj. (Izb. sp.).
  96. frúliti, -im, vb. impf. pfeifen, Dol.; heulen: veter, vihar, burja fruli, Jan., Z., Fr.- C.
  97. frȗnta, f. 1) glavica na palici, kajk.- Valj. (Rad); — 2) = fronta, Št.
  98. fržǫ̑ł, -ǫ̑la, m. = fižol; — prim. tirol.-nem. farsöl, Levst. (Rok.).
  99. fumarōl, m. fumaroli, čadobljuvni ognjeniki, die Fumarolen, Cig. (T.), Jes.
  100. fȗrež, m. 1) pojedina ob kolinah, Št.; — 2) črna juha ob kolinah, Hal.; die Wurstsuppe, Valj. (Rad).

   9.201 9.301 9.401 9.501 9.601 9.701 9.801 9.901 10.001 10.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA