Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (9.601-9.700)

  1. fȃrnik, m. = faran, ogr.- M., Rez.- C.
  2. fárof, m. der Pfarrhof, Mur., Št.; — iz nem.
  3. fárofski, adj. pfarrhöflich, Št.
  4. farovščák, m. eine pfarrliche Wirtschaftsrealität, Mur.
  5. fárovški, adj. zum Pfarrhof gehörig, pfarrhöflich.
  6. fárovž, m. das Pfarrhaus, der Pfarrhof; — prim. nem. Pfarrhaus.
  7. fȃrski, adj. pfäffisch, Pfaffen-; — Priester-, Dalm.; farsko službo opravljati, das Priesteramt ausüben, Krelj; — prim. far.
  8. fȃrstvọ, n. das Pfaffenthum, Jan.; — das Priesterthum, Dalm.
  9. fȃrški, adj., nam. farski.
  10. fàrt, m. = bart, Boh.; pogl. krat; drug fart, ein anderesmal, Kr.; — prim. bav. ein fart = einmal, C.
  11. fazanorę̑ja, f. die Fasanenzucht, Cig.
  12. februār, -rja, m. der Monat Februar.
  13. februārij, m. = februar, nk.
  14. februārski, adj. Februar-.
  15. federácija, f. zaveza v državnih razmerah, die Föderation, Cig. (T.), nk.
  16. federalīst, m. kdor se za federacijo poteguje, der Föderalist, Jan., nk.
  17. federatīvən, -vna, adj. zavezen, föderativ, Jan., nk.
  18. ferēga, f. kako oblačilo: če ima le gospodske ferege, pa misli, da je gospod, BlKr.; — prim. hs. feredža iz tur.
  19. figȗra, f. die Figur; — die Redefigur, Cig. (T.).
  20. figurānt, m. tiha oseba na gledališkem odru, der Figurant, Cig.
  21. figȗrən, -rna, adj. prenesen, figürlich, Cig. (T.).
  22. filigrān, m. drobno delo, zlasti iz zlate in srebrne žice, die Filigranarbeit, Cig.
  23. filīstər, -stra, m. človek, omejen v mišljenju in dejanju, der Philister, Cig., Jan., nk.
  24. fı̑rkəlj, -klja, m. = bokal, die Maß; — iz nem. Viertel.
  25. fīrma, f. 1) trgovski naslov, die Firma; kupčijska firma, die Handelsfirma, Cig.; — 2) = birma, Št.
  26. fı̑rnaž, m. = firnež, Cig.
  27. fı̑rnež, m. der Firnis, Cig., Jan.; svetli f., der Glanzfirnis, Jan.; s firnežem prevleči, firnissen, Jan.
  28. fı̑rnik, m. = 1/4 funta, C., Nov.; — = 1/4 vagana, jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. viertink, ein Viertelpfund.
  29. fíštər, -tra, m. der Bäcker, Dalm., Hip. (Orb.); — prim. nem. ( dial.), Pfister, lat. pistor, Bäcker.
  30. fı̑štrna, f. das Dienstbotenzimmer, Z., Št., Kr.; — prim. nem. ( dial.) Pfisterei, lat. pistrina, die Backstube.
  31. fižǫ̑lar, -rja, m. = fižolovec (šaljiva beseda), LjZv.
  32. flȃčkar, -rja, m. neka (strupena) goba, C.
  33. flakȗdra, f. die Schlampe, SlGor.- C.
  34. flakudráti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, ein Schlampenleben führen, SlGor.
  35. flȃndra, f. liederliches Weib, Fr.- C.; — prim. bav. fländerlein, flatterhaftes Mädchen, Levst. (Rok.).
  36. flandráti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, Blc.-C.
  37. flára, f. = maroga (der Fleck); flare, eine Art Aussatz (elephantiasis), Mik.; — prim. kor.-nem. flarn, eine große Krätze, flerre, wundgeriebene Stelle der Haut.
  38. flárast, adj. = marogast, Polj.
  39. fláštər, -tra, m. iz nem. Pflaster; pogl. oblepek, obliž.
  40. flāvtar, -rja, m. 1) der Flötenmacher, Cig.; — 2) der Flötenbläser, Zora.
  41. flážerina, f. das als Unterfutter gebrauchte Leder, Fr.- C.
  42. flažír, m. = flažerina, jvzhŠt.
  43. fléra, f. = flara, Rez.- C.
  44. florēta, f. die Florettseide, DZ.
  45. flǫ̑sar, -rja, m. der Flößer.
  46. flǫ̑sarica, f. die Flößerhacke, C.
  47. flǫ̑sarka, f. = flosarica, Z., C.
  48. flȗndra, f. 1) der Fetzen, Kor.- C.; — 2) die Schlampe, BlKr., kajk.- Valj. (Rad).
  49. fluōr, m. das Fluor ( chem.), Jan., Cig. (T.).
  50. fluorescēncija, f. neko barvno izpreminjanje, die Fluorescenz, Cig. (T.).
  51. fluorovȃnje, n. = fluorescencija, Cig. (T.).
  52. fǫ̑r, m. = por (Lauch), Dalm.- Valj. (Rad).
  53. fǫ̑ringa, f. die Fuhre, Mik., vzhŠt.; tudi: furinga, Kr.; — po nem.
  54. foringáš, m. der Fuhrmann, ogr.- Valj. (Rad).
  55. forı̑nt, m. = goldinar, Cig., Jan., nk., Dol., vzhŠt.; — prim. madž. forint, it. fiorino.
  56. forı̑ntnik, m. das Einguldenstück, Jan., DZ.
  57. formácija, f. die Formation ( geol.), Cig. (T.); — prim. tvorba.
  58. formālən, -lna, adj. oblike se tičoč, formell, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; formalni razlog, der Formalgrund, formalna beseda, das Formwort ( opp. Begriffswort), Cig. (T.).
  59. formālnost, f. die Formalität, die Förmlichkeit, Cig. (T.), nk.
  60. formāt, m. knjižna oblika, das Format, Cig. (T.), nk.
  61. fōrmula, f. za posebne slučaje določeno besedilo ali ( math.) s črkami izraženo računsko pravilo, die Formel, Cig. (T.).
  62. formulár, m. obrazec, vzorec, das Formular, Jan.
  63. fortúna, f. der Sturm, Dict., Krelj, Gor., jvzhŠt.; velika fortuna vstane na morju, Trub.; fortune in vihri, Dalm.; od velike fortune bučeče morje, Jap. (Prid.); — prim. it. fortuna, Seesturm.
  64. fǫ́ržəlj, -žlja, (-žəljna), m. die Rinderhalskette, jvzhŠt.; (tudi: furželj, Z., Kr.); (— v drugem delu tiči menda nem. Seil).
  65. fōsfor, m. kemična tvarina, der Phosphor, Cig., Jan., Cig. (T.).
  66. fōsforən, -rna, adj. Phosphor-, Cig., Jan.
  67. fōsforov, adj. Phosphor-, Jan.; fosforova kislina, die Phosphorsäure, Cig. (T.).
  68. fotogrāf, m. der Photograph.
  69. fotografı̑ja, f. die Photographie; — prim. svetlopis.
  70. fotomētər, -tra, m. svetlomer, das Photometer, Cig. (T.).
  71. fotosfȇra, f. svetlobna kroglja, die Photosphäre, Cig. (T.).
  72. fráča, f. 1) = prača, die Schleuder, Meg.- Mik., Alas., Mur., Cig., Jan., Dalm., Štrek.; kamen v fračo dejati, Jsvkr.; — 2) eiserner Beschlag am Wagendrittel, Cig., Mik., an der Egge, Cig.
  73. frȃčar, -rja, m. der Schleuderer, Dict., Cig.; mesto je od fračarjev obdano, Jap. (Sv. p.).
  74. fráčən, -čna, adj. Schleuder-: fračno kamenje, Dalm.
  75. fračkáti, -ȃm, vb. impf. verschleudern, vergeuden, BlKr.; — prim. zafračkati.
  76. frȃjh, m. omet, der Maueranwurf.
  77. frȃjhati, -am, vb. impf. mit Mörtel verreiben, verrappen; — iz nem. "verreifeln", C. (?); prim. obrajhati; pogl. ometati.
  78. frȃjtar, -rja, m. der Gefreite (prva vojaška stopnja nad prostakom); — iz nem.
  79. frāk, m. suknja, kateri ste spredaj poli odrezani, der Frack.
  80. frákəlj, -klja, (-kəljna), m. das Halbseitel; — prim. bav. frackele, v istem pomenu, Levst. (Rok.).
  81. frȃkəljc, -kəljca, m. dem. frakelj.
  82. fraktūrən, -rna, adj. frakturno ( t. j. oglato) pismo (pisanje), die Fractur, die Fracturschrift, Cig., Jan., Cig. (T.).
  83. francǫ̑zi, m. pl. die Lustseuche.
  84. francozljìv, -íva, adj. mit der Lustseuche behaftet, Cig., C.
  85. francozováti, -ȗjem, vb. impf. französische Wörter in der Rede gebrauchen, Preš.
  86. frančiškȃn, m. der Franciscanermönch.
  87. frančiškȃnəc, -nca, m. = frančiškan, Jan.
  88. frančiškȃnka, f. die Franciscanernonne, Cig.
  89. frančiškȃnski, adj. Franciscaner-; f. samostan.
  90. fránjevəc, -vca, m. = frančiškan, Let.; — hs.
  91. frānk, m. der Frank; — franki = Steuern: franke plačevati, Kr.
  92. frȃnža, f. die Franse; — iz nem.
  93. frȃnžar, -rja, m. der Fransenmacher, Cig.
  94. frȃnžast, adj. fransicht.
  95. frȃnžati, -am, vb. impf. fransen, Cig.; f. se, sich fasern, jvzhŠt.
  96. frȃska, f. das Reisig, Mik.; — prim. it. frasca, belaubter Ast.
  97. fráta, f. 1) das Abholz, Cig.; — 2) die Schonungsfläche (koder se ne sme pasti), Gor.; — 3) eine Waldlichtung, Kr.; frisch ausgestockter Wald, Goriš., Gor.- DSv.; — prim. it. fratta, lebendiger Zaun; kor.-nem. frate, Waldlichtung, tirol. Holzschlag, C.
  98. frátər, -tra, m. der Laienbruder.
  99. frȃtje, n. coll. 1) Laubbuschen, Reisig, Cig., Dol.; smrekovo fratje, Cv.; ausgehauenes Gestrüppe, (fratjè) Gor.; — 2) die Schonungsfläche (koder se ne sme pasti), Gor., Ig; — prim. frata.
  100. frāza, f. die Redensart, die Phrase, Cig. (T.).

   9.101 9.201 9.301 9.401 9.501 9.601 9.701 9.801 9.901 10.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA