Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (9.401-9.500)

  1. dvǫ̑rba, f. die Pflege, die Bedienung, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  2. dvórəc, -rca, m. dem. dvor; 1) das Gehöfte, Jan.; der Palast, nk.; biskupov letni d., Zv.; — 2) der Griff am Bohrer, ogr.- C.
  3. dvorę̑dəc, -dca, m. 1) das Distichon, Cig., Jan.; — 2) der Doppelsame (diplotaxis), C.
  4. dvorę́dən, -dna, adj. zweireihig, doppelreihig, Cig., Jan., C.
  5. dvorę̑dje, n. die Doppelreihe, Jan.
  6. dvǫ̑rək, -rka, m. der Griff am Bohrer: za dvorek prijeti, Z.; — prim. dvorec 2).
  7. dvórən, -rna, adj. Hof-.
  8. dvorę́zən, -zna, adj. zweischneidig, doppelschneidig, Z., nk.; dvorezna sekira, die Queraxt, Jan.
  9. dvoríšče, n. der Hofraum, der Hof; zdelovanje na dvorišče, der hofseitige Ausbau, Levst. (Pril.); — dvorišče pometati ženskam, den Hof machen, Erj. (Izb. sp.).
  10. dvorı̑ščnik, m. der Hofknecht, Cig.
  11. dvoríti, -ím, vb. impf. bedienen, aufwarten, Cig., Jan.; prijatelju d., den Freund bedienen, ogr.- C.; d. koga, Cig.; — hs.
  12. dvorjàn, -ána, m. der Hofmann, der Höfling, Jan., ogr.- C.
  13. dvorjȃnič, m. der Hofjunker, (dvoranič) Cig., Jan.
  14. dvorjanik, m. = dvornik, Prip.- Mik.
  15. dvorjániti, -ȃnim, vb. impf. Hofdienste leisten, C.; — d. si dati, sich den Hof machen lassen, Jurč.
  16. dvorjȃnka, f. die Hofdame, Cig.
  17. dvorjȃnski, adj. hofmännisch, höfisch, Mur., (dvoranski) Cig.
  18. dvorjȃnstvọ, n. der Hofstaat, die Hofleute, Mur., Jan.; dvorjanstvo velikega kralja nebeškega, Cv.
  19. dvorljìv, -íva, adj. bediensam, höflich, Mur., Jan.
  20. dvorljívost, f. die Höflichkeit, Jan.
  21. dvǫ̑rnica, f. die Hofdame, Cig., Jan.
  22. dvǫ̑rnik, m. 1) der Höfling, der Hofdienstmann, Cig.; kralj in njegovi dvorniki, vse svoje dvornike je povabil, Ravn.; — 2) der Hofmeister, der Haushälter, Meg., Dict., Dalm.; kraljevski d., Krelj; kraljev d., Ravn.; — der Oberknecht: kadar veliko hlapcev imajo, ednega izmej njih izvole in postave za dvornika ali "šafarja", Krelj; — 3) der Bediener, ogr.- C., — tudi: dvorník, Dict., pos. v poslednjem pomenu, Valj. (Rad).
  23. dvǫ̑rniški, adj. Hof-: dvorniški žolnerji, Trub.
  24. dvǫ̑rništvọ, n. der Hofstaat, SlN.
  25. dvoròb, -rǫ́ba, adj. zweikantig, Cig. (T.).
  26. dvorǫ́čən, -čna, adj. z dvema ročema; zweihenkelig, Cig., Jan.
  27. dvoròg, -rǫ́ga, adj. zweihörnig, Cig.
  28. dvoròk, -rǫ́ka, adj. zweihändig, zweiarmig, Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  29. dvorováti, -ȗjem, vb. impf. das Hoflager halten, Cig. (T.), Zora.
  30. dvorǫ̑žnik, m. = kozel, Zv.
  31. dvǫ̑rski, adj. Hof-; dvorska služba, Trub.; d. običaj, die Hofetiquette, Cig. (T.); dvorska šega, Cig.; d. zvezdar, der Hofastrolog, Zora.
  32. dvǫ̑rstvọ, n. = dvorjanstvo, dvorništvo, C., SlN., ZgD.
  33. dvoskr̀g, -skŕga, adj. zwei Kiemen habend, Cig. (T.).
  34. dvostébrje, * n. die Säulenkuppelung, Cig. (T.).
  35. dvostožę́rən, -rna, adj. bipolar ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
  36. dvostràn, -strána, adj. doppelseitig, Jan.; — zweihängig ( arch.), Cig. (T.).
  37. dvostránost, f. die Doppelseitigkeit, Jan.
  38. dvostránski, adj. doppelseitig, zweiseitig, Jan., C., nk.
  39. dvostrȃnstvọ, n. = dvostranost, Cig.
  40. dvostròk, -strǫ́ka, adj. zweifach, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  41. dvoúrən, -rna, adj. zweistündig, (dveuren) Cig.
  42. dvovprę́žən, -žna, adj. zweispännig, nk.; dvovprežna kočija, LjZv.
  43. dvovr̀h, -vŕha, adj. zweigipfelig, Cig.
  44. dvovŕstən, -stna, adj. doppelreihig, Cig., Jan.; — doppelartig, Cig., Jan.
  45. dvovrstíčən, -čna, adj. zweizeilig: dvovrstična kitica, zweizeilige Strophe, Zora.
  46. dvovȓstje, n. das Distichon, Cig.
  47. dvozr̀n, -zŕna, adj. zweikörnig, Cig.
  48. dvȓst, -ı̑, f. neka riba (abramis vimbra), Krško na Savi- Erj. (Torb.).
  49. džȗrdž, m. der Krug: sneha jim napolni džurdže z vinom, vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
  50. edinorójen, -éna, adj. eingeboren: edinorojeni sin božji.
  51. edinoroję́nəc, -nca, m. der Eingeborne, Mur., Cig., Jan., Ravn.
  52. edinovladár, -rja, m. = samovladar, Cig. (T.).
  53. edinovladárski, adj. = samovladarski, Cig. (T.), Jes.
  54. edinovladȃrstvọ, n. = samovladarstvo, Cig. (T.), Jes.
  55. efemerīda, f. astronomische Tafel, die Ephemeride, Cig. (T.).
  56. ȇgriš, m. = agres, ogr.- Valj. (Rad).
  57. ekscēntričən, -čna, adj. excentrisch ( math., astr.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — prim. izsreden.
  58. ekscēntričnost, f. die Excentricität, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  59. eksekūtor, -rja, m. izvrševavec, der Executor.
  60. eksemplār, m. das Exemplar; — prim. izvod.
  61. ekvātor, -rja, m. der Aequator, Cig. (T.); — prim. ravnik, polutnik.
  62. elēktričən, -čna, adj. elektrisch; električna iskra; električna ločba, die Elektrolyse, Cig. (T.).
  63. elēktričnost, f. die Elektricität (als Eigenschaft), Cig. (T.).
  64. elēktrika, f. die Elektricität (als Materie), Cig., Jan., Cig. (T.); e. vzbujena z dotikanjem (po dotiku), Berührungselektricität, e. vzbujena z drgnjenjem, Reibungselektricität, e. vzbujena s toploto, Thermoelektricität, razdelbna e., die Vertheilungselektricität, Cig. (T.).
  65. elektrizováti, -ȗjem, vb. impf. elektrisieren, Cig. (T.), nk.
  66. elektrodināmika, f. medsebojno vplivanje električnih tokov, die Elektrodynamik, Cig. (T.).
  67. elektrofōr, m. der Elektricitätsträger, der Elektrophor.
  68. elektrolīza, f. električna ločba, die Elektrolyse, Cig. (T.).
  69. elektromagnetīzəm, -zma, m. vplivanje elektrike na magnetizem, der Elektromagnetismus, Cig. (T.).
  70. elementārən, -rna, adj. začeten, Elementar-, Cig. (T.), nk.
  71. empīričən, -čna, adj. opirajoč se na izkušnjo, empirisch, Cig. (T.), nk.
  72. enajstę̑r, num. eilf, eilferlei; — prim. četver.
  73. enajstę̑rən, -rna, adj. eilffach.
  74. enajstę̑rnat, adj. = enajsteren.
  75. enájstkrat, adv. eilfmal.
  76. enájstkratən, -tna, adj. eilfmalig.
  77. enakobárvən, -vna, adj. von gleicher Farbe, nk.
  78. enakoelēktričən, -čna, adj. gleichnamig elektrisch, Cig. (T.).
  79. enakokràk, -kráka, adj. gleichschenkelig, gleicharmig, Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
  80. enakokrı̑łəc, -łca, m. enakokrilci, Gleichflügler, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  81. enakomę́rən, -rna, adj. gleichmäßig, Mur., Cig., Jan., nk.
  82. enakomę̑rje, n. das Ebenmaß, das Gleichmaß, Cig. (T.), C.
  83. enakomę̑rnež, m. der Gleichmäßige: to je e., srca pa nima nič, Ljub.
  84. enakomę́rnost, f. die Gleichmäßigkeit, Mur., Cig., Jan.
  85. enakoprávən, -vna, adj. gleichberechtigt, Cig., Jan., nk.
  86. enakoprávnost, f. die Gleichberechtigung, Cig., Jan., nk.
  87. enakorámən, -mna, adj. gleicharmig, Cig. (T.).
  88. enakoramę̑n, adj. gleicharmig: enakoramena vaga, gleicharmige Wage, DZ.
  89. enakorameníca, f. enakoramena vaga, DZ.
  90. enakoròb, -rǫ́ba, adj. gleichkantig, Cig. (T.), C.
  91. enakorǫ́dən, -dna, adj. ebenbürtig, Jan.
  92. enakorǫ̑dnik, m. der Ebenbürtige, Cig.
  93. enakorǫ́dnost, f. die Ebenbürtigkeit, Cig., Jan.
  94. enakostràn, -strána, adj. gleichseitig, Cig., Jan., Cig. (T.).
  95. enakostraníčən, -čna, adj. gleichseitig, Cel. (Geom.).
  96. enakostròk, -strǫ́ka, adj. das gleiche Fach betreffend, SlN.
  97. enakovŕsten, -stna, adj. von gleicher Gattung, Classe, Z., nk.
  98. enérgičən, -čna, adj. krepko delujoč, krepkovoljen, energisch, nk.
  99. energı̑ja, f. krepka moč, krepkost, die Energie, Cig. (T.), nk.
  100. ȇnkrat, adv. 1) einmal; še e., noch einmal; — 2) na e., auf einmal, plötzlich, (po nem.); — 3) = nekdaj, kedaj, einmal; (po nem.); tudi: enkràt.

   8.901 9.001 9.101 9.201 9.301 9.401 9.501 9.601 9.701 9.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA