Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (9.301-9.400)

  1. dŕžnost, f. die Haltbarkeit, Cig.
  2. držúlja, f. eine Art Pfirsich, (die nicht vom Kerne geht), BlKr.
  3. duhomǫ̑rec, -rca, m. der Geisttödter, Zv.
  4. duhomǫ́rən, -rna, adj. geisttödtend, Cig. (T.), nk.
  5. dupír, -rja, m. = netopir, Mur., Mik.
  6. dȗplar, -rja, m. die Hohltaube (columba oenas), Cig.
  7. duplę́r, m. = duplir, ogr.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  8. duplikātor, -rja, m. der Duplicator ( phys.), Cig. (T.).
  9. duplír, m. große Wachskerze, C., BlKr.; — prim. it. doppiero.
  10. dúr, adj. scheu, Ravn.- Cig.; wild, menschenscheu, Lašče- Levst. (Rok.); dure zveri, scheue, wilde Thiere, Z.; Neudelan jezik vsak Dur pastuh je, srep divjak, Levst. (Zb. sp.); — prim. slovaško: durný, scheu.
  11. dúra, f. neumen človek, Pivka- Cig., Jan.
  12. dȗrak, m. ein Kartenspiel: duraka igrati; — der in diesem Spiel Verlierende, C., Št.; — iz hs.; — prim. rus., češ. durak, = neumnež.
  13. duránca, f. = durancelj, Mur., C.
  14. duráncəlj, -clja, (-cəljna), m. nicht vom Kerne gehende Pfirsich, der Härtling, SlGor.- C., jvzhŠt.; — prim. it. duracine, hart und fest ( v. Früchten).
  15. duráncija, f. = durancelj, Cig., C.
  16. dúrati, -am, vb. impf. ad durniti, = suvati, C.
  17. dúrce, f. pl. dem. duri; 1) kleine Thüre, das Pförtchen; — die Gatterthür, C.; — 2) der Hosenlatz, Gor.
  18. durè, -ę́ta, m. ein blöder Mensch, der Trottel, Tolm.- Erj. (Torb.).
  19. 1. dȗrəc, -rca, m. = dure, C.
  20. 2. dūrəc, -rca, m. zgornji durec hišnih vrat, die obere Thorschwelle, Jap. (Sv. p.).
  21. durẹ́ti, -ím, vb. impf. blöde dareinschauen, Tolm.- Erj. (Torb.).
  22. dúrgəlj, -glja, (-gəljna), m. der Drillbohrer, Mur., Cig., Jan.; — prim. bav. dürchel, Mik.
  23. dȗrgljati, -am, vb. impf. bohren, Cig.
  24. dȗrgljež, m. = durgelj, Polj.
  25. dȗrhati, -am, vb. impf. = prebadati: žabe d., Frösche spießen, SlGor.- C.; — prim. bav. durcheln = durchbohren, C.
  26. dúrhniti, dȗrhnem, vb. pf. = prebosti, C.; — prim. durhati.
  27. dúri, f. pl. 1) die Thüre, das Thor; — 2) der Pressdeckel, (dveri) Mariborska ok.- C.; — 3) = veha, C.
  28. duríti, -ím, vb. impf. 1) verhasst, ekelhaft machen: d. koga komu, Hal.- C.; — d. se, ekeln, ekelhaft sein: jed se mu duri, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) verabscheuen, verachten, C.; Koga (= kogar) sem najbolj durila, Toga (= tega) sem si dnes dobila, Npes.-Vraz.
  29. dȗrkanje, n. das Stoßen, das Rütteln: d. kol, ogr.- C.
  30. dȗrkati, -am, vb. impf. stoßen, rütteln (o kolih), ogr.- C.; proč d. koga, fortstoßen, BlKr.; — prim. durniti.
  31. dúrnica, f. der Thürflügel, Cig., Jan.; oboja vrata so imela dvoje durnice, Jap. (Sv. p.).
  32. dȗrnik, m. der Thürhüter, Mur.; — prim. dvernik.
  33. dúrniti, dȗrnem, vb. pf. stechen, stoßen, C.; — prim. hs. turiti.
  34. dȗrnjak, m. die Flaschenmündung, jvzhŠt.
  35. dušemǫ̑rəc, -rca, m. = dušegubec, Cig.; d. od začetka, oče laži, Cv.
  36. dvajsetę̑r, num. zwanzigerlei, zwanzig; — prim. četver.
  37. dvajsetę̑rən, -rna, adj. zwanzigfach.
  38. dvajsetę̑rnat, adj. zwanzigfach.
  39. dvajseterogùb, -gúba, adj. zwanzigfältig, Cig.
  40. dvajseterostròk, -strǫ́ka, adj. zwanzigfältig, Cig.
  41. dvȃjsetkrat, adv. zwanzigmal.
  42. dvȃjsetkratən, -tna, adj. zwanzigmalig.
  43. dvȃkrat, adv. zweimal.
  44. dvȃkratən, -tna, adj. zweimalig.
  45. dvanajstę̑r, num. zwölferlei, zwölf; — prim. četver.
  46. dvanajstę̑rəc, -rca, m. das Dodekaeder, Cig. (T.).
  47. dvanajstę̑rən, -rna, adj. zwölffach, dvanajsterna razdelba, die Duodecimaleintheilung, Cig. (T.).
  48. dvanajstę̑rica, f. das Dutzend, Cig., Cel. (Ar.).
  49. dvanajstę̑rka, f. 1) die Zwölf, der Zwölfer (als Zahlzeichen), Z.; — 2) das Duodezformat, Cig., Jan., Cig. (T.).
  50. dvanajstę̑rnat, adj. zwölffach.
  51. dvanajsterogúbən, -bna, adj. zwölffältig, Cig.
  52. dvanajsterokǫ́tən, -tna, adj. zwölfwinkelig (= zwölfeckig), Cig.
  53. dvanajsterokǫ̑tnik, m. das Zwölfeck, Cig. (T.).
  54. dvanajsteronǫ́žən, -žna, adj. zwölffüßig, Cig.
  55. dvanajsteroǫ́gəłnat, adj. zwölfeckig, Cig.
  56. dvanajsteroplǫ́ščən, -ščna, adj. d. ogel, eine zwölfseitige Ecke, h. t.- Cig. (T.).
  57. dvanajsterostràn, -strána, adj. zwölfseitig, Cig.
  58. dvanájstkrat, adv. zwölfmal.
  59. dvanájstkratən, -tna, adj. zwölfmalig.
  60. dvę́rce, f. pl. = durce, Cig., C.
  61. dvę̑rčnik, m. = durce 2), vzhŠt.- C.
  62. dvę́rən, -rna, adj. Thür-, Mur.
  63. dvę́ri, f. pl. = duri, vzhŠt., ogr.
  64. dvę̑rnica, f. = durnica, Mur., Cig., Jan., C.
  65. dvę̑rnik, m. 1) durnik, der Thürsteher, Mur.; prim. stsl. dvьrьnik; — 2) der Thürhaken, auf den die Narbe gelegt wird, Hal.- C.
  66. dvobárvən, -vna, adj. doppelfärbig, Cig.
  67. dvobròj, -brója, m. die Zweizahl, Cig., Jan.; pogl. dvojina, dvojstvo.
  68. dvobrǫ̑jnik, m. = dvobroj, Cig.
  69. dvodržȃvje, n. dualistisches Reich, SlN.- C.
  70. dvoforı̑ntnik, m. das Zweiguldenstück, Jan., DZ.
  71. dvogọ̑vor, m. das Zwiegespräch, Z., Jan., ZgD.; — po nem.
  72. dvojármən, -mna, adj. zweijochig, Cig.
  73. dvojeráščən, -čna, adj. zweiwüchsig (o žitu, o volni), V.-Cig.
  74. dvojerẹ́zən, -zna, adj. zweischneidig, V.-Cig.
  75. dvojestrížən, -žna, adj. zweischürig, V.-Cig.
  76. dvojnomrẹ́žən, -žna, adj. doppelt vergittert, Zora.
  77. dvojròg, -rǫ́ga, adj., nam. dvojerog, = dvorog, Habd.- Mik.
  78. dvojstròk, -strǫ́ka, adj., nam. dvojestrok = doppelt, Meg., Dol.- Cig.
  79. dvokràk, -kráka, adj. zweiarmig, Cig. (T.).
  80. dvokrȃlje, n. das Doppelkönigthum, Cig. (T.).
  81. dvokrı̑łəc, -łca, m., pl. dvokrilci, Zweiflügler (diptera), Cig. (T.), Jan., Erj. (Ž.).
  82. dvokríłən, -łna, adj. zweiflügelig, Cig., M.
  83. dvomèr, -mę́ra, m. v metriki: der Dimeter, Jan., Cig. (T.).
  84. dvomę́rən, -rna, adj. dimetrisch (tudi: math.), Cig. (T.).
  85. dvoobrázən, -zna, adj. mit doppeltem Gesicht: dvoobrazni Janus, Let.
  86. dvopȃrkljar, -rja, m., dvoparklarji, Zweihufer, Spalthufer (bisulca), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  87. dvopȃrkljež, m. = dvoparkljar, C.
  88. dvopę̑rnat, adj. doppelgefiedert, Cig.
  89. dvoperǫ́tən, -tna, adj. zweiflügelig, Cig.
  90. dvoperǫ̑tnik, m. der Zweiflügler, Cig.
  91. dvòr, dvóra, m. der Hof; gospodski dvor, der Herrenhof, Jan.; — cesarski dvor, der kaiserliche Hof; — sodni dvor, der Gerichtshof, DZ.; upravni sodni d., der Verwaltungsgerichtshof, DZ.; — nebeški dvor, neko zvezdje, v katerem so zvezde v krog postavljene, Pjk. (Črt. 259.).
  92. dvorámən, -mna, adj. zweiarmig ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  93. dvoràn, -ána, m., Mur.; pogl. dvorjan.
  94. dvorȃna, * f. der Saal, Cig., Jan., nk.; — hs.
  95. dvorȃnič, m., Cig., Jan., pogl. dvorjanič.
  96. dvoranin, m. = dvorjan, Habd.; d. kraljevski, Krelj; — hs.
  97. dvorániti, -ȃnim, vb. impf., nk., pogl. dvorjaniti.
  98. dvorȃnski, adj., Cig., pogl. dvorjanski.
  99. dvorȃnstvọ, n., Cig. (T.), DZ., pogl. dvorjanstvo.
  100. dvorazrę́dən, -dna, adj. zweiclassig, nk.

   8.801 8.901 9.001 9.101 9.201 9.301 9.401 9.501 9.601 9.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA