Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (9.101-9.200)

  1. drugojezíčən, -čna, adj. eine andere Sprache redend, anderssprachig, nk.
  2. drúgokrat, adv. = drugikrat, Mur.
  3. drugokrátən, -tna, adj. abermalig, zweitmalig, Mur.
  4. drugonárodnik, m. der einer anderen Nation Angehörige, nk.
  5. drugopìs, -písa, m. das Duplicat, C.
  6. drugorę́dən, -dna, adj. zweiten Ranges: drugoredna država, SlN.; — secundär, Cig. (T.).
  7. drugorǫ̑dəc, -dca, m. = drugonarodnik, SlN.
  8. drugorǫ́dən, -dna, adj. einer anderen Nation angehörig, Raič (Slov.); drugorodni del škofije, Cv.; — fremdartig, Cig.
  9. drugorójen, -jéna, adj. zweitgeboren, Cig., Jan., M., nk.
  10. drugorojénəc, -nca, m. der Zweitgeborne, Jan.
  11. drugosǫ́rtən, -tna, adj. von anderer Art, M.
  12. drugospółən, -łna, adj. von anderem Geschlecht, C.
  13. drugostránski, adj. zur anderen Seite gehörig, anderseitig, Cig., nk.
  14. drugošọ̑ləc, -lca, m. ein Schüler der zweiten Classe, der Secundaner, Cig., Jan., C., nk.
  15. drugótən, -tna, adj. secundär; Neben-, Cig., Jan., Cig. (T.); drugotni naglas, der Nebenton, d. pojem, der Nebenbegriff, d. tok, der Nebenstrom, der Inductionsstrom, d. rek, der Nebensatz, d. del reka, der Nebensatztheil, Cig. (T.).
  16. drugováti, -ȗjem, vb. impf. 1) Gesellschaft leisten, verkehren, nk.; prijazno se s kom d., LjZv.; — 2) Brautführer sein, Cig., Jan., M.
  17. drugovę̑rəc, -rca, m. der Andersgläubige, Cig., nk.
  18. drugovę̑rka, f. die Andersgläubige, Z.
  19. drugovę̑rski, adj. andersgläubig, heterodox, Cig., Jan., nk.
  20. drugovę̑rstvọ, n. die Heterodoxie, Cig.
  21. drugovŕstən, -stna, adj. kar je druge vrste: drugovrstna barka, Vod. (Izb. sp.); — fremdartig, Cig.
  22. druhȃł, f. eine Volksmenge; — ( nav. zaničlj.) der Pöbelhaufe, der Pöbel, das Gesindel.
  23. druhȃłca, f. dem. druhal: mlada druhalca (otrok), Ravn.
  24. druhȃłən, -łna, adj. Pöbel-: druhalna vlada, die Ochlokratie, Jes.
  25. druhalovlȃdje, n. die Pöbelherrschaft, Cig.
  26. druhȃłski, adj. pöbelhaft, V.-Cig.
  27. druīd, m. galski duhovnik, der Druide.
  28. drújec, -jca, m., M., Cig., Kr., pogl. drugec.
  29. drùm, drúma, m. 1) der Rest eines Schusterdrahts, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) der Halm, C.; — prim. nem. ein Trumm ( z. B. von einem Seile), Levst. (Rok.).
  30. drumbljáti, -ȃm, vb. impf. schnurren: mačka drumlja, ogr.- Valj. (Rad); — prim. dromljati.
  31. drȗmək, -mka, m. dem. drum, Rib.- M.
  32. drȗmlja, f. die Schalmei (sampogna), Alas.; — prim. dromlja.
  33. drúščina, f. die Gesellschaft; v druščini se je pomenkovala nesramno, LjZv.; druščino komu delati, jemandem Gesellschaft leisten, Svet. (Rok.).
  34. drȗštəvce, n. dem. društvo; kleiner Verein, Vrt.
  35. društvę̑n, adj. Vereins-, Cig., Jan., C., nk.; društvena pravila, die Vereinsstatuten, nk.
  36. društveník, m. das Vereinsmitglied, Cig., Jan., nk.
  37. društvenína, f. die Vereinsgebür, der Vereinsbeitrag, C., nk.
  38. drȗštvọ, n. 1) (po hs.) die Gesellschaft, der Verein, Cig., Jan., nk.; politično d., trgovsko d., pravniško d., nk.; — 2) = druščina, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  39. društvovȃnje, n. die Bethätigung des Vereinslebens, C., nk.
  40. društvováti, -ȗjem, vb. impf. ein Vereinsleben bethätigen, einen Verein (Vereine) halten, SlN.- C.
  41. drȗzga, f. Zerquetschtes ( z. B. zerdrückte Rüben als Schweinefutter), vzhŠt.- C.; — pogl. drozga.
  42. drȗzgalica, f. = drozgalica, brozga, Notr., Levst. (Rok.).
  43. drȗzgati, -am, vb. impf. (etwas Weiches) zerdrücken, quetschen, Mik., Dol., Št.; — konj po koritu druzga (nagt), Gor.- Mik.; — pogl. drozgati.
  44. druzgoláti, -ȃm, vb. impf. = drozgati, C.
  45. drúža, f. die Genossin, C.; — die Ehegenossin, V.-Cig., Jan.; ("takó mož imenuje ženo, kadar se lepo gledata", Levst. [Nauk 170]), Al' predrago 'maš obljubljeno? Družo al' zaročeno? Npes.- Vod. (Pes.).
  46. družábən, -bna, adj. die Gesellschaft betreffend, Gesellschafts-, social, Jan., nk.; razmere v družabnem in državnem življenju, Jurč.; stebri našega družabnega življenja, Str.; družabne čednosti, Cv.; — einer Gesellschaft, einem Vereine angehörig: verni družabni ( nam. družabniki), Slom.
  47. družȃbnik, m. 1) der Gesellschafter: bil je blaga duša, vesel družabnik, Str.; — 2) das Gesellschafts- oder Vereinsmitglied, Jan., Levst. (Nauk).
  48. drȗžba, f. 1) = druščina, die Gesellschaft; vesela d., lustige Gesellschaft; — verska d., eine Glaubensgesellschaft, nk.; — die Gemeinschaft, Mur., Cig., Jan.; d. zakonska, d. svetnikov, Cig.; — 2) = društvo 1), die Gesellschaft, der Verein, Cig., Jan.; kmetijska družba, die Ackerbaugesellschaft; delničarska d., die Actiengesellschaft, DZ.; bankovna d., die Bankgesellschaft, DZ.; — tudi: družbà, Kr.- Valj. (Rad).
  49. družbàn, -ána, m. = družabnik, Jan., Slom.
  50. družbȃnj, m. der Brautführer, Št.- Mur., Cig., Danj.- Mik.
  51. družbę̑n, adj. = družaben, Cig.; družbeni račun, die Gesellschaftsrechnung, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — hs.
  52. družbę̑nik, m. = družabnik, das Gesellschafts- oder Vereinsmitglied, Cig., C., nk.; — hs.
  53. drȗžbica, f. dem. družba.
  54. družbína, f. = družba, Jan., C.; — hs.
  55. družbı̑nski, adj. Gesellschafts-, social, nk.
  56. družboslǫ̑vje, n. die Sociologie, LjZv., Lampe (D.).
  57. drúžčən, -čna, adj. = družen 2), M.
  58. drȗže, -eta, n. 1) der Genosse, der Gefährte, Cig., Jan., Mik.; — 2) der Brautführer, C.; der Begleiter der Brautjungfer, C.; — 3) der Ehegenoss, Cig., C.; = zakonski mož ali žena, Dict.; očaki so za svoja zakonska družeta ino otroke iz srca žalovali, Trub.; ona je tvoje druže, Dalm.; Preljubo moje druže, Npes.-Vraz; zakonski so s svojimi družeti plesali, Kres; — tudi m.: Si prišel, druže pravi moj? Npes.- Vod. (Pes.); Ladin druže, Vod. (Pes.).
  59. drȗžəc, -žca, m. 1) dem. drug; der Gefährte, C., Z.; der Mitarbeiter, der Geselle, C., Z.; — der Brautführer, C.; — 2) = drugec, drugi roj istega panja, Levst. (Beč.).
  60. drȗžej, m. 1) der Genosse, der Gefährte, C., Z.; Pridite angelci, Vi nebeški družeji, Slom.; — 2) der Ehegemahl, Mur., Valj. (Rad).
  61. drúžən, -žna, adj. 1) gesellschaftlich, gesellig, Cig., Jan., C.; družno življenje, das gesellige Leben, Cig. (T.); — gemeinschaftlich, C.; družno delati, Zv.; družno podpisane države, die mitunterzeichneten Mächte, DZ.; — 2) die Gesellschaft liebend, gesellig; d. človek, Svet. (Rok.); družen človek ljubi družbo, DSv.
  62. drúženje, n. die Gesellung, Cig.; d. s kom, der Umgang, Cig.
  63. družíca, f. 1) die Gefährtin, die Gesellschafterin, Mur., Cig., Jan., Dalm.; — zakonska d., die Ehegenossin, Mur., Cig.; — 2) die Begleiterin der Braut, die Brautjungfer, die Kranzeljungfer; družice in drugovi, Škrinj.
  64. družičeváti, -čȗjem, vb. impf. Kranzeljungfer sein, Cig., M.
  65. družíčiti, -ı̑čim, vb. impf. = družičevati, Cig.
  66. družíłən, -łna, adj. vereinigend, Cig.
  67. družı̑łnik, m. der Instrumental ( gramm.), Jan., Levst. (Sl. Spr.).
  68. družílọ, n. das Vereinigungsmittel, nk.
  69. družína, f. 1) die Hausgenossen, Mur., Cig.; — 2) die Familie; veliko družino imeti; za družino skrbeti; — 3) das Gesinde, die Dienerschaft; veliko družine imeti; z družino jesti, mit den Leuten essen; devetero družine, neun Dienstboten, Cig.; družina mu je nezvesta; pa tudi: družina so mu nezvesti, Met.- Mik.
  70. družínčad, f. = družina 3), LjZv.
  71. družínče, n. der Dienstbote; četvero družinčet.
  72. družı̑nəc, -nca, m. 1) der Hausgenosse, C.; — 2) = družinče, Jan.
  73. družínica, f. dem. družina; kleine Familie, M.
  74. družı̑nski, adj. 1) Familien-, Cig., Jan.; — 2) Dienstboten-, Gesinde-; družinska soba.
  75. družı̑nstvọ, n. das Gesindewesen, C.
  76. drúžiti, drȗžim, vb. impf. gesellen, vereinigen, verbinden, Mur., Cig., Jan.; s seboj d., involvieren, Levst. (Pril.); — d. se s kom, mit jemandem Umgang haben; volk se z volkom druži, gleich u. gleich gesellt sich gern, Cig.; d. se telesno, sich begatten, Cig., Jan.; — d. se z lenobo = len biti, Vrt.
  77. družjè, n. = druže: zakonsko družje, Levst. (Pril.); Žena je družje vmorila, Npes.- Kres.
  78. drúžkinja, f. die Gefährtin, Hal.- C.
  79. družljìv, -íva, adj. gesellig, leutselig, Jan., Cig. (T.), C.
  80. družljívost, f. die Geselligkeit, Cig., Jan., C.
  81. družníca, f. = družabnica, ZgD.
  82. družník, m. der Compagnon, Cig., Jan.; družnik pridobitnega podjetja, DZkr.; der Genosse, C.; občinski d., DZkr.; das Gesellschafts- oder Vereinsmitglied, Cig., Jan., C.
  83. drúžnost, f. die Geselligkeit, Cig., Jan., C.
  84. dŕva, n. pl. išči pod: drvo.
  85. drváča, f. die Holzhacke, Mik., vzhŠt., C., Vrt.
  86. drvȃjsati, -am, vb. impf. = dreviti, Jurč.; konje d., Dol.; ( nam. drevajsati).
  87. drvánja, f. die Holzgegend, Danj.- Mik.
  88. drvár, -rja, m. 1) der Holzhauer, der Holzer; — 2) nam. drevar 2), Dol.
  89. drvaríca, f. die Holzaxt, ogr.- C.
  90. drvarı̑ja, f. = drvarstvo, M.
  91. drvarína, f. die Holzgebür, Cig., M., DZ.
  92. drvaríšče, n. der Holzhau, Cig.
  93. drváriti, -ȃrim, vb. impf. 1) sich mit dem Holzhacken, Holzen beschäftigen, Holz fällen, holzen; — 2) nam. drevariti, Cig., Dol.
  94. drvárjenje, n. das Holzen.
  95. drvárnica, f. die Holzhütte, die Holzlege.
  96. drvárski, adj. Holzhauer-; drvarska sekira.
  97. drvȃrstvọ, n. die Holzerei.
  98. drváščina, f. das Recht, Holz zu schlagen, das Holzservitut, Cig., Jan.; mernik ovsa za drvaščino dati, Svet. (Rok.); v tem gozdu imam drvaščino, Rib.
  99. drvčè, -ę́ta, n. ein Stückchen Holz, Ravn.
  100. drvę́ka, f. neko jabolko, Dol.- Erj. (Torb.).

   8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101 9.201 9.301 9.401 9.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA