Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (8.901-9.000)

  1. drobnoòk, -ǫ́ka, adj. kleinäugig, Cig., Jan.
  2. drobnopẹščę̑n, adj. feinsandig: d. pot, Str.
  3. drobnoròk, -rǫ́ka, adj. klein-, dünnhändig, Z.
  4. drobnosẹ́menski, adj. kleinsamig, Cig.
  5. drobnoslikár, -rja, m. der Miniaturmaler, nk.
  6. drobnoslikȃrstvọ, n. die Miniaturmalerei, nk.
  7. drobnọ̑st, f. die Winzigkeit, die Kleinheit.
  8. drobnóta, f. = drobnost, Jan.
  9. drobnováti, -ȗjem, vb. impf. = drobneti, Zora.
  10. drobnovìd, -vída, m., Jan., pogl. drobnogled.
  11. drobnovozlàt, -áta, adj. kleinknotig, Cig.
  12. drobnozobàt, -áta, adj. kleinzähnig, M.
  13. drobnozr̀n, -zŕna, adj. kleinkörnig, feinkörnig, Cig., Jan.
  14. drobnozŕnat, adj. = drobnozrn, Cig.
  15. droboglę̑dəc, -dca, m. der Opferschauer (haruspex), C.
  16. drobolẹ́ti, -ím, vb. impf. trillern, Cig.; slavček droboli, (drab-) C.; — prim. gostoleti.
  17. drobọ́tovina, f., Lašče- Levst. (M.), pogl. dobrovita.
  18. drǫ́bov, adj. Eingeweide-, Visceral-, Cig.
  19. drobovína, f. die Eingeweide, Cig., Jan., C., M.
  20. drobọ́vita, f., M., pogl. dobrovita.
  21. drobǫ̑vje, n. = drobovina, Cig., Jan.
  22. drobǫ̑zən, -zni, f. = drobiž, Sp. Idrija- Erj. (Torb.).
  23. drobtína, f. das Brösel, die Brosame; drobtine pobirati.
  24. drobtínčica, f. dem. drobtinka.
  25. drobtínčiti, -ı̑nčim, vb. impf. = drobtiniti, C.
  26. drobtínica, f. dem. drobtina; 1) das Brösel; — drobtinice, gesammelte kleinere Aufsätze, Analekten, Cig.; kleine Notizen in Zeitschriften, nk.; — 2) pl. drobtinice, die Bertramwurz, das Mutterkraut (pyrethrum parthenium), Cig. = materne drobtinice, Medv. (Rok.); — die Raute (ruta), ("ker, kakor pravijo, priraste iz drobtin blagoslovljenega kruha") Fr., SlGor.- C.
  27. drobtínička, f. dem. drobtinica, Mur.
  28. drobtíniti, -ı̑nim, vb. impf. zerkrümmeln, Cig., Jan.
  29. drobtı̑nje, n. coll. Brosamen, C., Vest., ogr.- Valj. (Rad).
  30. drobtı̑nka, f. dem. drobtina; — neka alga (diatoma), Tuš. (B.).
  31. drobútina, f., Rib.- M., pogl. dobrovita.
  32. drobútovje, n., Notr., pogl. dobrovita.
  33. drobútovka, f. drobutova šibica, Notr.; — prim. dobrovita.
  34. drǫ́cati, drǫ̑cam, vb. impf. = drezati, stoßen, stupfen, Goriška ok.- Erj. (Torb.), BlKr.
  35. drǫ̑ckati, -am, vb. impf. = drocati, Z.
  36. drǫ́cniti, drǫ̑cnem, vb. pf. stoßen, schupfen, Z.
  37. drǫ́čiti, drǫ̑čim, vb. pf. = dregniti, BlKr.; v sršene d., Z.
  38. drǫ̑čkati, -am, vb. impf. stoßen, BlKr.; — stoßend quetschen, BlKr., Notr.
  39. drǫ́čniti, drǫ̑čnem, vb. pf. stupfen, Štrek.
  40. drǫ̑g, m. die Stange, Mur., Cig. (T.); na drogu, ogr.- Valj. (Rad); pos. die Ruderstange, die Schiffstange; (ribičev sin) vzame vesla in drog, Jurč.; — der Spieß, C.; brez meča in droga, Dalm.; — merilni d., die Messstange, DZ.; (telovadni) d., das Reck, Cig. (T.), Telov.; majalni d., das Schwebereck, Telov.; sesalni d. pri strelovodu, die Auffangstange, Sen. (Fiz.); — der Leiterbaum: lestvica ima dva droga, ogr.- Valj. (Rad).
  41. drǫ́ga, f. neka riba, C.; (squalius Agassizii), pri Kamniku- Erj. (Torb.).
  42. drǫ́gati, drǫ̑gam, vb. impf. (mit einer Stange) stoßen, Mur., Savinska dol.; d. s hlodom v podbrežino, LjZv.; — prim. dregati.
  43. drǫ́gniti, drǫ̑gnem, vb. pf. (mit einer Stange) stoßen, Z., Pohl. (Km.).
  44. drǫ̑k, m. der Stößel, der Traubenstößel, C.
  45. drǫ́kałnik, m. der Stößel, Hip.
  46. drǫ́kati, drǫ̑kam, vb. impf. stoßen, C., BlKr.; z nogo d., stampfen, C., Dalm.; — stoßend quetschen, C., BlKr.
  47. drǫ́kniti, ** drǫ̑knem, vb. pf. stoßen, C.
  48. drom, m. der Schauder, M., C., Z.; — prim. drmati.
  49. dromedár, -rja, m. das Dromedar (camelus dromedarus), Erj. (Ž.).
  50. dromiti, -im, vb. impf. schaudern machen, C., Z.; človeka strah dromi, Z.
  51. drọ̑mlja, f. das Brummeisen, die Maultrommel, Cig., M.; = pl. dromlje, Cig.; — iz nem. Trommel.
  52. dromlják, m. če meljemo na dromljak, dobimo slabšo moko, ker ni čista od otrobov, Tolm.- Štrek. (Let.); nam. drobnjak?
  53. drọ̑mljati, -am, vb. impf. das Brummeisen schlagen, Cig.; mačka dromlja (schnurrt), Gor.; — prim. dromlja.
  54. dromljeváti, -ȗjem, vb. impf. girren: grlica poje, drobno dromljuje, Npes.-Vraz; — prim. dromljati.
  55. drǫ̑ncati, -am, vb. impf. schütteln, C.; — prim. drncati.
  56. drǫ̑p, m. = droplja, Cig., Frey. (F.); — češ.
  57. dropa, f. die Hülse der ausgepressten Weinbeere, Cig.; — prim. tropine in hs. drop (istega pomena).
  58. drǫ̑plja, f. die Trappe, Cig., Jan.; — velika d., die große Trappe (otis tarda), Erj. (Ž.); mala d., die Grieltrappe (otis tetrax), Cig.; — hs. iz nem. Trappe.
  59. drǫ́səlj, -slja, m. = dreselj, dresen, C., ogr.- Raič ( Kol.).
  60. drǫ̑t, m. = žica, der Metalldraht, Št.; — prim. drat.
  61. drǫ̑tar, -rja, m. der Drahtzieher, C.
  62. drotę̑n, adj. = draten, Vest.
  63. drǫ́zati, drǫ̑zam, vb. impf. 1) stoßen, Žabče- Erj. (Torb.); grozdje d. = tlačiti, Dol.; — 2) einsinken (im Koth, Schnee), Rez.- C.; sneg se droza, man sinkt im Schnee ein, C.
  64. drǫ̑zd, m. = drozg, Erj. (Ž.).
  65. drǫ̑zəg, -zga, m., pogl. drozg.
  66. drǫ̑zg, m. die Singdrossel (turdus musicus); beli d., die Weindrossel (turdus iliacus), Cig.; črni d., die Amsel, Cig.
  67. 1. drǫ̑zga, f. die Maische, Jan., DZ., C.; etwas Zerquetschtes, z. B. Obst, Z.; — der Koth: drozga je, es ist kothig, M.
  68. 2. drǫ̑zga, f. der Rindschmalzsatz, C.; — pogl. troska.
  69. drozgáč, m. 1) der Maischer, DZ.; — 2) = drskač, die Misteldrossel, Frey. (F.).
  70. drǫ̑zgalica, f. die Maische, Cig., C., DZ.
  71. drǫ̑zgaličən, -čna, adj. Maisch-: drozgalični prostor, der Maischraum, DZ.
  72. drozgaličnják, m. der Maischbehälter, DZ.
  73. drǫ̑zgałnik, m. das Maischholz, Cig.
  74. drozgálọ, n. der Pantscher, Cig.
  75. drǫ̑zgati, -am, vb. impf. maischen, quetschen, etwas Weiches zerdrücken, Cig., Jan., C., Dol.; grozdje d., Cig.; s kolom drozgati kaj, Savinska dol.
  76. drozgẹ̑la, f. die Rosendrossel (gracula rosea, turdus roseus), Frey. (F.).
  77. drozgomẹ̑snica, f. die Einmaischkammer, DZ.
  78. drozgovȃłnica, f. der Maischkochapparat, DZ.
  79. drǫ̑zgva, f. = troskva, die Butterhefen, Št.- C.
  80. drožár, -rja, m. = drožjar, der Hefenhändler, Cig., Jan.
  81. drožárnica, f. die Hefenfabrik, DZ.
  82. dróžast, adj. heficht, Cig.
  83. drȏžci, m. pl. kar vino skozi veho iz soda izmeče, kadar vre, die Spundhefen, jvzhŠt.
  84. droždžę̑, f. pl. = drožje, vzhŠt., ogr.- Mik.
  85. droždžę́nka, f. = droženka, kajk.- Valj. (Rad).
  86. drožę̑, f. pl. = drožje, Cig., Mik.
  87. drǫ̑žəc, -žca, m. dem. drog, Valj. (Rad).
  88. dróžən, -žna, adj. Hefen-, Jan.
  89. drožę̑n, adj. aus Hefen-.
  90. droženíca, f. droženka, Mur., C.
  91. drožę́nka, f. der Gelägerbrantwein, Bes., Št.
  92. dróževčək, -čka, m. dem. hyp. droževec: kurim si prav pridno s starim, sladnim droževčkom, LjZv.
  93. dróževəc, -vca, m. = droženka, LjZv.
  94. drožı̑, f. pl. = drožje, Cig., Jan., Met., Dol.; droži so v dnu soda zbrane, DSv.
  95. 1. drožíca, f. das Sauerteiglaibchen, Mur., Cig., C.; olovne drožice, der Pressgerm, Dol.
  96. 2. drǫ́žica, f. neka riba v Ipavi, Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. droga, androga.
  97. drožíti, -im, vb. impf. die Fähr- oder Ruderstange gebrauchen, Cig.
  98. dróžja, f. 1) der Pressgermlaib, Valj. (Rad); — 2) drožję̑, gen. -žı̑j, -žjá, f. pl. die Hefen; izpiti drožje, Trub.; na drožjah ležati, Dalm.; vino, v katerem ne drožij, ("drožji"), Dalm.
  99. drožjár, -rja, m. der Hefenhändler, Gor.
  100. dróžjast, adj. = drožnat, Kast. (W.).

   8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101 9.201 9.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA