Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (8.601-8.700)

  1. drẹstíti se, -ím se, vb. impf. laichen, Erj. (Torb.); ( nav. drstiti se).
  2. drēsva, f. der Hornstein, h. t.- Cig. (T.), Erj. (Min.); — rus.
  3. drẹ́šiti, -im, vb. impf. = razreševati: odvezavati snope pri mlatvi, Tolm.- Štrek. (Let.); — nastalo iz: razdrešiti = razrešiti.
  4. drẹ́ta, f. 1) der Schusterdraht; d. vleči, = schnarchen; — 2) die Spinnradschnur, Hal.- C.
  5. drẹ̑təv, -tve, f. = dreta 1), Jan.
  6. drẹ́ti, dérem, vb. impf. 1) reißen; črevlje d., Cig.; mrežo d., C.; šoto d., Torf ausstechen, Cig.; zobe d., Zähne reißen, ausziehen; — skodle d., Schindeln reißen, Z.; zgaga me dere, ich habe das Sodbrennen; dere me, ich habe den Durchfall, Cig.; — 2) schinden, die Haut abziehen; na meh d., den Balg abstreifen, so dass er als Schlauch verwendbar ist, Cig.; kravo s svedrom dreti, eine Sache verkehrt in Angriff nehmen, Npreg.- Cig.; — pren. bedrücken, schinden, ta nas dere! der zieht uns aus! Z.; — 3) sich mit großer Gewalt schnell fortbewegen, reißen, reißend strömen; reka dere po pečinah; veter dere, der Wind reißt, Cig.; — rennen, stürzen; veliko sveta dere za njim, viel Volk rennt ihm nach, C.; vse je vkup drlo, alles Volk lief zusammen; sovražniki naprej derejo, die Feinde dringen vorwärts; — d. jo, rennen: to sta jo drla! UčT.; — 4) d. se, kreischend schreien, plärren; sraka, šoja se dere, mačke se dero; ves dan se dere otrok; d. se nad kom, keifen, Cig.; na vse grlo se dreti, aus vollem Halse schreien, Cig., C.
  7. drẹ́tje, n. 1) = drenje 1), das Schinden, M., Z.; — 2) = drenje 4), Cig., Poh.; — pogl. drtje.
  8. dretoh, m. die Kornblume (centaurea cyanus), Št.- C.; (tudi: dretrh, Vransko [ Št.]).
  9. drẹ̑tva, f. = dreta 1), Cig.
  10. drẹ̑v, m. = drevo, Goriš.- C., Štrek.; (vejat drev, Dict.; Ne maraš več za drev zelen, Zv.).
  11. drẹváča, f. die Holzaxt, Jan., C., BlKr.
  12. drẹvár, -rja, m. 1) = drvar, Cig., Str.; — 2) der Pflughalter, Cig., Tolm.
  13. drẹvaríca, f. = drvarica, die Holzhauerin, Valj. (Rad).
  14. drẹváriti, -ȃrim, vb. impf. = za drevo držati, Pflughalter sein, Cig., Tolm.
  15. drẹvárnica, f. 1) = drvarnica, Valj. (Rad); — 2) = drevača, SlN.
  16. drẹ̑vce, n. 1) = drevesce, das Bäumchen; — 2) die mit Leimruthen versehene Klettenstange der Vogelsteller, V.-Cig.; — 3) der Mastbaum, V.-Cig.; — 4) božje d., die Stecheiche (ilex aquifolium), Cig., Tuš. (B.); — blaženo d., der Sevenbaum (juniperus sabina), Erj. (Rok.); = blagoslovljeno d., Medv. (Rok.); — 5) ( anat.) životno d., der Lebensbaum, Erj. (Som.); — tudi: drẹvcè, Valj. (Rad).
  17. drẹ̑ve, adv. = drevi, Guts., Jarn., C.
  18. drẹ̑vẹj, adv. = drevi, Zora.
  19. drẹvę̑n, adj. 1) hölzern, Mur., Jan.; — holzicht: drevena repa, foßige Rübe, Cig.; — 2) starr, steif; (od mraza) dreveni prsti, Danj. (Posv. p.); d. stati, starr (vor Staunen) da stehen, C.; dreveno gledati, starr hinblicken, ZgD.; roka mi je vsa drevena, jvzhŠt.
  20. drę̑vən, * -vna, adj. Baum-, Mur., Cig., Jan.; pogl. drevesen.
  21. drẹvę́nəc, -nca, m. = drvenec, versteinertes Holz, der Holzstein, Cig.
  22. drẹvenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) zu Holz werden, M.; — 2) starr, steif werden; roka od mraza dreveni, C.; — 3) (o rastlinah) im Wachsen stille stehen, vzhŠt.- C.; — 4) starr hinblicken, hinstarren, C.
  23. drẹveníca, f. = drevača, Jurč., Andr.
  24. drẹvenják, m. = drevenka, Habd.
  25. drẹvę́nka, f. 1) ein Getreidemaß (der Metzen), Habd., M., vzhŠt.; — 2) ein großer Korb, C.
  26. drẹvę̑rje, n. = iverje, Z., UčT.
  27. drẹvę̑sast, adj. baumähnlich, Cig.
  28. drẹvę̑sce, n. dem. drevo; 1) das Bäumchen; — 2) malo drevesce, das Geißblatt (lonicera caprifolium), C., Medv. (Rok.).
  29. drẹvę̑sən, -sna, adj. Baum-; drevesna smola, das Baumharz.
  30. drẹvę̑snat, adj. baumreich, Cig.
  31. drẹvę̑snica, f. der Baumgarten, die Baumschule, Cig., nk.
  32. drẹvę̑ščəce, n. dem. drevesce, Cv.
  33. drẹ́vẹšnji, adj. = drevišnji, C., Mik., BlKr., LjZv.; do drevešnjega, bis heute abends, C.
  34. drẹ̑vi, adv. am heutigen (noch bevorstehenden) Abende; heute abends; drevi in davi, immerdar, Cig.
  35. drẹ́višnji, adj. zum heutigen (noch künftigen) Abend gehörig; drevišnje mleko, die Milch, die heute abends gemolken werden wird.
  36. drẹvíti, -ím, vb. impf. 1) treiben, jagen, tummeln; d. koga; d. konja, Mik.; Kar kol' boste v gor' dobili, K' meni boste v grad drevili, ("drvili"), Npes.-K.; Ak vihar drevi valove, Vod. (Pes.); Pred seboj drevi Bosnjake, Preš.; pojdi, boš Francoza drevil, Jurč.; nesreča, ki človeka drevi od zibeli do groba, Jurč.; — In nad železna vrata, Jo skokoma drevijo, Preš.; — 2) d. se, einherstürmen: d. se proti komu, anstürmen, Šol.; d. se za kom, nachjagen, Cig.; oblaki so se drevili po nebu, Cig.; drevil se je z viharjem vred tudi škrat, LjZv.; — = pojati se (brunften), Cig., Trst. (Let.); — 3) intr. treiben, jagen, Cig., Jan.; trije jezdeci so drevili od koče proti južni strani, Jurč.; — tudi (manj pravilno): drviti; prim. stvn. treiban, nizkonem. driven, Erj. (Torb.)- Let. 1883, 201.
  37. drẹ́vje, n. coll. die Bäume; drevja zasaditi; veter drevje lomi.
  38. drẹ́vjiče, n. dem. drevje; kleine Bäume, Mur., Danj.- Mik.; drevjiča cvetje, Čb.; verkümmerte Bäume, Nov.
  39. drẹ̑vnat, adj. bäumig, baumreich, Cig., C.
  40. drẹvníca, f. die Fällaxt, die Holzhacke, Jarn., Mur., Cig., Jan., M.; gozdi, ki niso videli še drevnice, Navr. (Let.).
  41. drẹvník, m. 1) der Baumgarten, Z.; — 2) = dendrit, Cig., Jan.
  42. drẹvnína, f. das Baumwerk, Bäume, C.
  43. drẹvnjáča, f. = drevnica, Mur., Cig.
  44. drẹvọ̑, -ę̑sa, n. 1) der Baum; sadno d., der Obstbaum; božje d., der Götterbaum (ailanthus glandulosa), Jan., C. (po nem.); — 2) der Pflug, Mur., Cig., Jan., C., Goriš., Kr.; — 3) ein behauener Baum: der Spindelbaum im Göpel, V.-Cig.; — die Dachstuhlsäule, Cig.; — (jadrno) drevo, der Mastbaum, Cig.
  45. drẹvocẹ̀p, -cẹ́pa, m. der Ort, wo Holz gehackt wird, Habd., Mik.
  46. drẹvodẹ̑łəc, -łca, m. der Holzarbeiter, C., Levst. (Pril.).
  47. drẹvodę̑rəc, -rca, m. der Baumschinder, C.
  48. drẹvogȃjəc, -jca, m. der Baumzüchter, C.
  49. drẹvokvȃrnik, m. der Baumschädiger, Cig.
  50. drẹvomèr, -mę́ra, m. der Baummesser, das Dendrometer, Cig. (T.).
  51. drẹvorèd, -rę́da, m. die Allee, Cig., Jan., nk.
  52. drẹvorę̑dje, n. coll. Alleen, Bes.
  53. drẹvorę̑ja, * f. 1) die Baumzucht, C., Z.; — 2) das Beholzungsrecht, Gor.- C.
  54. drẹvorẹ̑zba, f. = lesorezba, Jan.
  55. drẹvorẹ̑zəc, -zca, m. = lesorezec, Jan., Let.
  56. drẹvosẹ̀k, -sę́ka, m. der Holzschlag, Dict., Mik.
  57. drę́zati, drę̑zam, vb. impf. = dregati; dokler je bil on, ni se nikomur drezalo v oči, Jurč.; v govor d., sich ins Gespräch mengen, Vrtov. (Km. k.); — d. koga, necken, Cig.; — d. koga, jemanden anspornen.
  58. drę́ze, f. pl. = dereze, das Steigeisen, Bolc- Erj. (Torb.), Gor.
  59. drę́zgalica, f. = razhojeno blato, C.; — prim. drozgalica.
  60. drę̑zgati, -am, vb. impf. = drozgati, quetschen, Z., C.
  61. drę́zgniti, drę̑zgnem, vb. pf. patschen: v blato d., C.
  62. drezljáti, -ȃm, vb. impf. dem. drezati, C.
  63. drę́ža, f. neka črešnja, Biljana, Tolm., Erj. (Torb.).
  64. drę́žati, -ím, vb. impf. müßig dastehen, C., Z.; lauern, losen, aufpassen: kaj mi tako na govorice drežiš? C.
  65. drežȃvəc, -vca, m. 1) der Faule, der Zögerer, C.; — 2) der gerne aufpasst, C.
  66. drę̑žnik, m. 1) der Mörserstößel, C.; — 2) trapast človek, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  67. drę̑žnja, f. langweiliger Mensch, C.; — prim. drežati.
  68. drežnjálọ, n. = siten človek, Lašče- Erj. (Torb.).
  69. drežnjáti, -ȃm, vb. impf. zudringlich schwätzen, darein reden, C., Z.; murren, unwillig sein: na koga d., Dict., C., Kast.
  70. drgáč, m. der Reiber (orodje), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  71. drgájsati, -am, vb. impf. stark reiben, kratzen, Cig.
  72. drgȃł, f. die Mandel, die Tonsille, Erj. (Som.); — pl. drgȃli, die Drüsengeschwulst im Halse, Skrilje- Erj. (Torb.); ("dergavi", Meg.); — prim. 2. drgati.
  73. drgȃle, f. pl. = drgali, C., M.
  74. drgáłən, -łna, adj. zum Reiben dienend, Reib-, Cig.
  75. drgȃłnik, m. der Reiber (orodje), Jan.
  76. drgálọ, n. 1) der Reiber (orodje), Cig., Jan.; das Reibezeug (bei der Elektrisiermaschine), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — 2) die Flachsraufe, die Riffel, Cig., Nov.; za izmikanje klasja upotrebljuje se navadno drgalo, kakor pri lanu, Vrt.; — 3) der Pflock, an dem sich das Rindvieh auf der Weide reiben kann, C.
  77. drgancẹ́la, f. die Mandel am Halse; pl. drgancele (bolezen) = drgali, Tolm., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  78. drgánec, -nca, m. 1) = drgal, drgancela, Tolm.; pl. drganci, die Mandelgeschwulst, Tolm.; — 2) neka riba, Ip.- Erj. (Torb.).
  79. drgástiti, -ȃstim, vb. impf. stark reiben, kratzen, Jan., C., Mik.; Job je vzel črepino in se je drgastil, Dalm.; — lan d., räufeln, C.
  80. drgášati, -am, vb. impf. = drgašiti, C.
  81. drgáše, f. = greben, die Hechel, die Kratzbürste, C., Z.; — prim. gradaše.
  82. drgášiti, -ȃšim, vb. impf. hecheln, krämpeln: d. volno, C.
  83. 1. dŕgati, dȓgam, vb. impf. 1) reiben, wetzen, Cig., Jan., C.; d. kaj s suho travo, Vest.; veja se ob vejo drga, Pjk. (Črt.); — kobilice in konjički so veselo črčali in drgali, Glas.; — fegen, (drgáti) Mur.
  84. 2. dŕgati, dȓgam, vb. impf. würgen, C.; — prim. zadrgniti.
  85. 3. dŕgati, dȓgam, vb. impf. zittern, Mik. (V. Gr. I. 142.); — prim. drgetati.
  86. dŕgavica, f. die Mandelgeschwulst, C.; — prim. drgali.
  87. drgavíta, f. = dobrovita, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  88. dȓgəljc, -gəljca, m. der Kreisel: d. zagnati, zavrteti, Polj.; — prim. durgelj.
  89. drgèt, -ę́ta, m. das Beben, das Zittern, Cig., Jan.
  90. drgetálọ, n. der Zitterling, Cig.
  91. drgetȃnje, n. das Beben, das Zittern, das Schlottern.
  92. drgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. beben, zittern, schlottern; od mraza drgetati.
  93. drgetȃvəc, -vca, m. der Zitterling, Cig.
  94. drgétəc, -tca, m. das Beben, das Zittern, Cig., Jan.; drgetec me je prijel, me ima, Z., SlGor.
  95. drgláča, f., vzhŠt.- C., pogl. drgolača.
  96. drgljáti, -ȃm, vb. impf. gelinde kratzen, krabbeln, streicheln, Cig., Jan., Mik., Gor.- M., C.; Kdor lenobi se poda, Rad za ušesi se drglja, Npes.-K.
  97. dŕgniti, ** dȓgnem, vb. impf. reiben, wetzen, kratzen, d. se ob kaj, sich an etwas reiben; magnet d., streichen, Cig. (T.); — abweiden: svinje travo drgnejo, Št.- C.; — scharren: tuje blago vkup spravljati in drgniti, Bas.
  98. dŕgnjenje, n. das Reiben.
  99. drgoláča, f. der Knorrenstock, C.; (menda nam. drkolača; prim. stsl. drъkolъ der Knüttel).
  100. drgòt, -óta, m. = drget, M.

   8.101 8.201 8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901 9.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA