Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (8.501-8.600)

  1. drdrȃvəc, -vca, m. der Schnatterer, Cig.
  2. drdrȃvka, f. die Ratsche, Cig.
  3. dȓdrəc, -drca, m. die große Charfreitagsratsche (im Thurm), BlKr.
  4. drdrę̑s, m. der Knöterich (polygonum sp.), Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.); — prim. adreselj, dresen.
  5. drdríga, f. = drdra, C., Z.
  6. drę̑bšati, -am, vb. impf., C., pogl. drepšati, dremšati.
  7. drẹ́čən, -čna, adj. corpulent, robust, gedrungen, Mik., vzhŠt.- C.
  8. drefljȃnje, n. das Traben, Trub. (Post.).
  9. drefljáti, -ȃm, vb. impf. traben, C.; pogl. drepljati.
  10. drę̑g, m. der Stoß mit einem länglichen Gegenstande, der Stupf, Cig.
  11. dregȃj, m. s čimer se drega, n. pr. rog, C.
  12. drę́gati, drę̑gam, vb. impf. ad dregniti; mit einem länglichen Gegenstande stoßen, stupfen; s kolom d. v sršenovo gnezdo; v ogenj d., das Feuer schüren, Cig.; vol drega, der Ochs stößt, C.
  13. drę́gavəc, -vca, m. der Stoßer, C.
  14. drę́gavt, m. der gerne stößt, Mik.
  15. drę̑gəc, -gca, m. = dreg, Jarn., M.
  16. drę́gəlj, -glja, m. kol, s katerim se drega, C.
  17. drę̑gljaj, m. = dreg, Jan., DZ., Nov., nk.
  18. drę́gniti, drę̑gnem, vb. pf. mit einem länglichen Gegenstande einen Stoß versetzen, stupfen; v oko d. koga s klinčkom; s pestjo koga d., jemandem einen Fauststoß geben, Cig.; d. sovražnika s konja, herabstechen, C.; ako se človek stegne, v dan dregne, (tako pravijo po leti, kadar je jako kratka noč), Notr.- Let.
  19. dregòt, -óta, m., pogl. drgot, Mik., Valj. (Rad).
  20. 1. drẹ̀k, drẹ́ka, m. die Corpulenz, C.
  21. 2. drèk, dréka, m. der Dreck; — iz nem.
  22. drẹ́kałnik, m. kol, s katerim drepšajo grozdje, Dol.; — prim. drokalnik.
  23. drekȃnje, n. preprosto, grdo govorjenje ( die Anwendung des Wortes "drek"): pesmi polne drekanja, Preš.
  24. drekáti, -ȃm, vb. impf. preprosto, grdo govoriti ( das Wort: "drek" im Munde führen): Tam, kjer po stari šegi še drekajo, Preš.
  25. drẹ̑m, m. 1) der Schlummer, Habd.- Mik., Mur., Jan., Cig. (T.); — 2) die Schläfrigkeit, kajk.- Valj. (Rad); — 3) der Schlaftrunk, kajk.- Valj. (Rad); — tudi: drẹ́m, Valj. (Rad).
  26. drẹmák, m. der Schläfrige, SlN.
  27. drẹ́malica, f. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), SlGor.- C.
  28. drẹmalíšče, n. die Schlummerstätte, Cig.
  29. drẹmálọ, n. der Schlafhans, Cig., Valj. (Rad).
  30. drẹ́manje, n. das Schlummern; tudi: dremȃnje, Cv.
  31. drẹ̑mar, -rja, m. der Schläfrige, ogr.- C.
  32. drẹ̑marica, f. die Schläfrige, ogr.- C.
  33. drẹ́mati, -mam, -mljem, vb. impf. kleine Augen machen, daran sein einzuschlafen, schlummern; vsi že dremljemo: pojdimo spat! — tudi: dremlje se mi, es schläfert mich.
  34. drẹmàv, -áva, adj. schläfrig, Cig., Jan., Mik., Kr.
  35. drẹmȃvčica, f. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Cig.
  36. drẹmȃvəc, -vca, m. 1) der Schläfrige, der Verschlafene, Cig., Jan., vzhŠt.- C., Kr.; — 2) die Schlaflust, Cig., Jan., Kr.; dremavec me je prijel, Z.; d. me je presilil, C.; drẹ́mavəc, BlKr.- DSv.; — 3) der Bärlapp (lycopodium clavatum), C., Vod. (Bab.).
  37. drẹmȃvica, f. der Halbschlummer: v dremavici sem bil, Svet. (Rok.); — das Schlummerfieber, Cig.
  38. drẹmȃvka, f. 1) verschlafenes Weib, Cig.; — 2) das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Tuš., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  39. drẹmávost, f. die Schlummersucht, Cig.
  40. drẹ́mavt, * m. schläfriger Mensch, Cig.
  41. drẹ̑mək, -mka, m. der Schlummer, Cig., Vrt.
  42. drę́məlj, -mlja, m. der Prügel, Cig., C.; — prim. bav. tremel, stvn. dremil, Levst. (Rok.).
  43. drẹ́mən, -mna, adj. schläfrig, vzhŠt.- C.
  44. drẹ̑mež, m. 1) der Schlaftrunkene, C.; — 2) der Schlummer, Cig., Jan., C.; — 3) die Schläfrigkeit, Cig.; — die Lethargie, Cig. (T.); splošni d., Zv.
  45. drẹ̑mlja, f. 1) schläfriges Weib, Gor.; — 2) das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), C.; — 3) ein Zeichen aus Lappen, das der Schafhirt auf seinen Stab bindet, wenn er auf die Alpe zieht, Štrek.
  46. drẹmljȃnje, n. = dremanje, Schönl.- Valj. (Rad).
  47. drẹmljáti, -ȃm, vb. impf. = dremati, Dict.
  48. drẹmljàv, -áva, adj. = dremav, Valj. (Rad).
  49. drẹmljȃvəc, -vca, m. der Schläfrige, Dict., Valj. (Rad).
  50. drẹmljȃvka, f. die Schläfrige, Cig.
  51. drẹmljìv, -íva, adj. 1) schlummerig, schläfrig, Cig., Jan.; — 2) schlafbringend, Cig.
  52. drẹmljívost, f. die Schläfrigkeit, Jan.
  53. drẹ́mnost, f. die Schläfrigkeit, die Schlafsucht, ogr.- M.; Bog jim je dal duha dremnosti, ogr.- Valj. (Rad).
  54. drẹmolẹ̀s, -lẹ́sa, m. die Rainweide (ligustrum vulgare), Hal.- C.
  55. drẹmóta, f. 1) die Schläfrigkeit; dremota me ima, der Schlaf kommt mich an, Cig.; njih oči so bile polne dremote, Jap. (Sv. p.); — mrtva d., todesähnlicher Schlaf (torpor), C., Pohl. (Km.); — 2) das früh blühende Labkraut (galium vernum), Medv. (Rok.).
  56. drẹmȏtəc, -tca, m. = dremota, Cig., Jan.; pozno je bilo in dremotec nas je grudil, Glas.
  57. drẹmótən, -tna, adj. schlaftrunken, schläfrig; njih oči so bile dremotne, Jan. (Slovn.); — dan čemeren in dremoten, Erj. (Izb. sp.).
  58. drẹmotíti, -ím, vb. impf. einschlafen machen: zima krči in dremoti prste ubozemu pisavcu, Glas.
  59. drẹmótnost, f. die Schläfrigkeit.
  60. drę̑msati, -am, vb. impf. stoßen, C.; rütteln, C.; spečega dremsati in opominjati, naj ne spi, Glas.
  61. drę̑mša, f. = dremšalnik, Cig.
  62. drę̑mšałnik, m. kol z rogljiči na koncu v dremšanje grozdja, Dol.
  63. drę̑mšati, -am, vb. impf. s kolom, ki ima na koncu kake tri rogljiče, grozdje v kadi mestiti in mečkati, quetschen, Dol.
  64. drẹmȗckati, -am, vb. impf. dem. dremati, Valj. (Rad).
  65. drẹmúh, m. kdor rad dremlje, Nov.
  66. drẹmúntati, -am, vb. impf. = dremati ( zaničlj.), Hal.- C.
  67. drẹmúša, f. ženska, katera rada dremlje, Nov.
  68. drẹ̀n, drẹ́na, m. die Kornelkirsche (cornus mascula); — pasji d., divji d., = sviba, psika, der Hartriegel (cornus sanguinea), Z., Medv. (Rok.).
  69. drenāža, f. podzemeljsko odtakanje vode po ceveh, die Drainage.
  70. drẹ̑ncati, -am, vb. impf. = cencati, auf und nieder sich bewegen: plesati je moral, ker so mu jele noge kar same drencati in poskakovati, LjZv.; nachlässig gehen, Z.; im Trab gehen, Z.; — morda nam. dremcati; prim. dremati in drncati.
  71. drẹncljáti, -ȃm, vb. impf. traben, Cig.
  72. drẹ̑nčək, -čka, m. dem. drenək; die Esparsette (onobrychis sativa), Medv. (Rok.).
  73. drẹ̑nək, -nka, m. dem. dren; = dren, Mur., BlKr.- Navr. (Let.); mlečni d., eine Art Wolfsmilch (euphorbia esula), Cig., Medv. (Rok.).
  74. drẹnína, f. = drenulja, Cig.
  75. drènj, drę́nja, m. das Gedränge; — po nem.
  76. drẹnjáča, f. = drenova palica, SlN.
  77. drénje, n. 1) das Schinden, Cig.; — 2) das Reißen ( z. B. des Wassers), Cig.; — 3) der Durchfall, Cig.; d. dobiti, Vod. (Izb. sp.); — 4) das Geplärr, Cig.; — prim. drtje.
  78. drẹ́nov, adj. von der Kornelkirsche; — drenova jagoda, die Kornelkirsche; drenov les, das Kornelholz; — drenove volje biti, nicht gut gelaunt sein, Z.
  79. drẹnováča, f. ein Stock aus Kornelholz, Cig., Valj. (Rad).
  80. drẹ́novəc, -vca, m. 1) der Kornelbaum, Z.; — pl. drenovci, Hartriegel (corneae), Tuš. (R.); — 2) der Kornelkirschenwein, Mik.
  81. drẹ́novina, f. das Kornelkirschenholz; tudi: drenovína.
  82. drẹnovı̑nka, f. = drenulja, C.
  83. drẹ́novje, n. das Kornelkirschengebüsch, Cig.
  84. drẹ́novka, f. 1) ein Ast, eine Ruthe von der Kornelkirsche, Z., Štrek.; — 2) die Kornelbirn, Cig.
  85. drẹ́novnica, f. = drenulja, C.
  86. drẹnúlja, f. die Frucht des Kornelkirschenbaumes.
  87. drèp, drépa, m. der Trab: v drep, im Trabe, Cig.; — iz nem.
  88. drépati, -pam, -pljem, vb. impf. traben, Cig.
  89. drepljáti, -ȃm, vb. impf. goste in majhne stopinje delati, Dol.; — traben, Cig.
  90. drę̑pšati, -am, vb. impf. = dremšati, jvzhŠt.
  91. dresę̑ł, adj. = dreselen, Cig.
  92. dresę́łən, -łna, adj. betrübt, ogr.- Mik.
  93. dreselíti, -ím, vb. impf. betrüben, ärgern, ogr.- Mik.; d. se = žalostiti se, Npes.-Vraz.
  94. drę́səlj, -slja, m. der Knöterich (polygonum), Z., vzhŠt., C.; — prim. dresen.
  95. dresélje, m. der Missmuth, die Traurigkeit, Jan., C., ogr.- M.; dreselje se z veseljem menja, C.
  96. dresę̑łnik, m. der Traurige, C.
  97. dresę́łnost, f. die Traurigkeit, ogr.- Valj. (Rad).
  98. drę́sən, -sna, m. 1) der Knöterich (polygonum persicaria), C., Medv. (Rok.); — pl. dresni, Ampfer (polygoneae), Tuš. (R.); — tudi: das Flohkraut (pulicaria vulgaris), V.-Cig., Glas.; — 2) die noch nicht blühende Rispe am Buchweizen, Cig.; ajda gre v dresen, Gor.- Levst. (Rok.); — 3) der Kamm des Hahnes, Gor.- Levst. (Rok.); — prim. adreselj, redresen.
  99. dreskáč, m. = drskač, drozgač, die Misteldrossel, der Zärrer (turdus viscivorus), Cig., Št.- Kres, Levst. (Nauk).
  100. drẹ̑st, m. das Laichen der Fische: riba gre zdaj na drest ( nam. nrest), Ip.- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.).

   8.001 8.101 8.201 8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA