r (2.101-2.200)

2101. raztę́ganje, n. das Auseinanderziehen, Jan. (H.); die Dehnung, Jan.
2102. raztę́gati, -am, vb. impf. ad raztegniti, = raztezati, Cig., Jan.
2103. raztę̑gljaj, m. die Dehnung, Jan. (H.).
2104. raztegljìv, -íva, adj. = raztezen, ausdehnbar, Jan.
2105. raztę́gniti, -nem, vb. pf. auseinanderziehen, ausdehnen; usnje r.; — r. svoj govor; — ausstrecken; r. roke.
2106. raztegováti, -ȗjem, vb. impf. ad raztegniti; ausdehnen; — ausstrecken; r. se, sich ausbreiten.
2107. raztèk, -tę́ka, m. = raztok, Jan. (H.).
2108. raztẹ́kati se, -tẹ̑kam, -čem se, vb. impf. ad razteči se; 1) auseinanderlaufen; — 2) auseinanderfließen.
2109. raztəkníti, -táknem, vb. pf. 1) an verschiedenen Punkten hineinstecken: r. kole; — ausstecken ( z. B. ein Lager), Jan.; — 2) r. se, sich zerstreuen: raztekniti se po brlozih, Vrt.; razteknile so se kure po brajdah in po trtju, Levst. (Zb. sp.); vas ima trideset tod in tam raztaknjenih koč, Levst. (Zb. sp.).
2110. raztelę̑sba, f. die Section, Jan.
2111. raztelę́siti, -ę̑sim, vb. pf. (einen Leichnam) zergliedern, secieren, anatomieren, Cig., Jan., nk.
2112. raztelesovȃłnica, f. die Secierkammer, Levst. (Pril.).
2113. raztelesovȃnje, n. das Zergliedern (eines Leichnams), Cig., Jan., nk.
2114. raztelesováti, -ȗjem, vb. impf. ad raztelesiti, Mur., Cig., nk.
2115. raztẹ̑mati se, -am se, vb. impf. ad razteti se; zerschmelzen: sneg, led, maslo, svinec se raztema, Št.- C.
2116. raztəníti, -ím, vb. pf. dünn machen, dünn auswalzen ( praes. raztenem, vzhŠt.).
2117. raztẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad raztepsti; 1) auseinanderschlagen; volno r., die Wolle zerklopfen; jajca r., Eier abquirlen, zerrühren; — zerprügeln, zerbleuen; — r. po vodi, im Wasser herumschlagen, herumpatschen, Jurč.; — 2) verstreuen, verschleudern; zrnje, denar r.
2118. raztę̑plja, f. der Quirl, Cig.
2119. raztépsti, -tépem, vb. pf. 1) auseinanderschlagen; volno r., die Wolle zerklopfen; jajca r., Eier abrühren, abquirlen; — zerprügeln, zerbleuen; ves hrbet sem mu raztepel s palico; — zerschlagen: palico sem raztepel na njem; — 2) verstreuen, verschleudern; veliko zrnja pri mlatvi r.; veliko knjig se je razteplo in pogubilo; — verschwenden: kakor dobljeno, tako raztepeno, wie gewonnen, so zerronnen, Mur.; — zerstreuen: r. sovražnika, Jan.; r. se, sich zerstreuen, zerstieben; ljudje so se raztepli na vse strani.
2120. raztəptáti, -ȃm, vb. pf. zerstampfen, zertreten.
2121. raztəptávati, -am, vb. impf. ad razteptati: razteptavali in razbijali so izraelske otroke, Dalm.
2122. raztę́ti se, -támem se, vb. pf. zerrinnen, zergehen, Št.- C.; — prim. steti se.
2123. raztèz, -tę́za, m. der Schreihals (von einem Kinde), Dol.
2124. raztę̑za, f. 1) die Zerdehnung (der Vocale), Vest.; — 2) die Ausdehnung, Cig., C.; po vsej raztezi, Levst. (Pril.).
2125. raztezȃłnica, f. die Folterbank, Cig., Jan.
2126. raztezálọ, n. das Reckzeug, Cig.; die Folterbank, C.
2127. raztę́zanje, n. das Ausdehnen; das Ausstrecken.
2128. raztę́zati, -am, vb. impf. ad raztegniti; 1) zerdehnen, ausdehnen; — ausstrecken; — r. se, sich ausdehnen; — sich erstrecken; — 2) r. se schreien (vom Kinde), Dol.
2129. raztę́zav, adj. gerne schreiend ( v. Kinde), Dol.
2130. raztezȃva, f. das Zerdehnen: die Dehnung, Jan.
2131. raztę́zavica, f. das Sichrecken, Habd.- Mik.
2132. raztę́zən, -zna, adj. 1) ausdehnbar, ausdehnsam, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.), Sen. (Fiz.); raztezno tekoč, ausdehnsam flüssig, Jan. (H.); — 2) weitläufig, Cig. (T.); še raztezneje ponavljati kaj, Levst. ( LjZv.).
2133. raztę́znost, f. die Ausdehnbarkeit, die Ausdehnsamkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
2134. raztę̑ža, f. na razteže, = na stežaj, angelweit: vrata na razteže odprta, Svet. (Rok.).
2135. raztežȃj, m. die Ausdehnung, Cig.; — prikupil je travnikov in gozda velik raztežaj (eine große Fläche), Jurč.
2136. raztíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad raztekniti.
2137. raztı̑rati, -am, vb. pf. auseinandertreiben, Cig., Zora.
2138. raztísniti, -tı̑snem, vb. pf. auseinanderdrücken.
2139. raztláčiti, -tlȃčim, vb. pf. auseinanderdrücken, zerdrücken, zerpressen; raztlačen slamnik, Jurč.
2140. raztlẹ́či, -tółčem, vb. pf. = raztolči, Gor.
2141. raztlẹ́ti se, -tlím se, vb. pf. allenthalben zu glimmen anfangen.
2142. raztóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) auseinanderschenken: vino iz velikega soda v majhne r.; ausschenken; krčmar je vse vino raztočil; — 2) verschleudern, verschwenden: r. svojo imovino, Levst. (Nauk).
2143. raztǫ̑čje, n. = raztok 1), Cig., Jan.
2144. raztočníca, f. = zapravljivka, Jan. (H.).
2145. raztočník, m. = zapravljivec, Levst. (Zb. sp.), DZ.
2146. raztogotíti, -ím, vb. pf. heftig erzürnen; — r. se, in heftigen Zorn gerathen.
2147. raztòk, -tǫ́ka, m. 1) die Wasserscheide, Jan., h. t.- Cig., C.; — 2) das Antimon, Cig. (T.), Erj. (Min.), Levst. (Nauk), DZ.; ( hs.).
2148. ráztoka, f. ein Zaunpflock mit zwei Zacken, Svet. (Rok.).
2149. raztółči, -tółčem, vb. pf. auseinanderschlagen, zerschlagen; — zerstoßen.
2150. raztołmáčenje, n. die Verdolmetschung, kajk.- Valj. (Rad).
2151. raztołmáčiti, -ȃčim, vb. pf. erklären, ausdeuten, verdolmetschen.
2152. raztòp, -tǫ́pa, m. 1) die Zerschmelzung, Cig., Jan.; — 2) die Auflösung, Cig., Sen. (Fiz.), DZ.
2153. raztǫ́pən, -pna, adj. 1) schmelzbar, Cig. (T.); — 2) auflöslich, Cig. (T.).
2154. raztopíłən, -łna, adj. 1) Schmelz-, Cig.; — 2) Auflösungs-, Cig.
2155. raztopílọ, n. das Lösungsmittel, DZ.
2156. raztopína, f. 1) die geschmolzene Masse, Jan. (H.); — 2) das Aufgelöste, die Lösung, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Žnid., DZ.
2157. raztopíti, -ím, vb. pf. 1) zerschmelzen, zerlassen; svinec, mast r.; — r. se, schmelzen ( intr.); vosek se na solncu raztopi; — 2) zergehen machen, auflösen; cuker v vodi r.; — r. se, zergehen; sol se v vodi raztopi.
2158. raztopljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad raztopiti, Jan. (H.); pogl. raztapljati.
2159. raztopljìv, -íva, adj. = raztopen, Cig., Jan.
2160. raztǫ̑pnica, f. der Schmelztiegel, Mur.
2161. raztǫ̑pnik, m. der Schmelztiegel, Cig., DZ.
2162. raztopnína, f. = raztopina, Cig., Jan., DZ.; (-plina, Cig., Jan., Nov.).
2163. raztǫ́riti, * -im, vb. pf. verstreuen, verzetteln, Jan., ogr.- C., vzhŠt.; turščico si raztoril: poberi jo! vzhŠt.
2164. raztovárišiti, -ȃrišim, vb. pf. eine Vereinigung auflösen, trennen, Dict.
2165. raztovȃrjati, -am, vb. impf. ad raztovoriti, Cig., nk.
2166. raztovorı̑təv, -tve, f. die Abladung, die Entlastung, Cig., DZ.
2167. raztovoríti, -ím, vb. pf. die Last wegnehmen, entlasten: r. konja, Cig.
2168. raztǫ́žen, -žna, adj. = otožen, wehmüthig, C.
2169. raztǫ́žiti, -im, vb. pf. 1) betrüben, Jan.; — kränken, beleidigen, Hal.- C.; — 2) r. se, traurig werden, C.; — 3) r. se komu, jemandem sein Leid ausklagen, C.
2170. raztrȃta, f. die Verschwendung, C.
2171. raztrẹ́biti, -im, vb. pf. putzend sondern.
2172. raztrepȃłnica, f. der Quirl, Cig.
2173. raztrépati, -trę́pljem, -páti, -ȃm, vb. pf. jajca r., Eier abrühren, abquirlen, Cig.
2174. raztrę́sati, -am, vb. impf. ad raztresti; verstreuen, ausstreuen; — verschleudern: denar nepridno na malikovske službe r., Krelj; — sitnosti r., lästig sein.
2175. raztrę̑senəc, -nca, m. = razmišljenec, Jan.
2176. raztrę̑senka, f. neka vinska trta, C.
2177. raztrę̑senost, f. 1) die Zerstreutheit: r. kmetskih hiš; — 2) = razmišljenost, Jan. (H.).
2178. raztrẹ́skati, -trẹ̑skam, vb. pf. zerschmettern, zerschlagen.
2179. raztrę́sti, -trę́sem, vb. pf. zerstreuen; — (aus Unvorsichtigkeit) verstreuen; vse boš raztresel! — biti raztresenih misli, in Gedanken zerstreut sein, Cig.; — raztresen = razmišljen, Cig., Jan.
2180. raztrẹ́ščiti, -trẹ̑ščim, vb. pf. zerschmettern; r. si glavo, Glas.; r. se, zerschellen.
2181. raztrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. zermalmen, zerbrechen.
2182. raztȓga, f. der Riss, C.
2183. raztȓganəc, -nca, m. der Zerrissene, der Zerlumpte.
2184. raztȓganka, f. die Zerrissene, die Zerlumpte.
2185. raztȓganost, f. die Zerrissenheit.
2186. raztŕgati, -tȓgam, vb. pf. auseinanderreißen, zerreißen; r. vez, obleko; volk je jagnje raztrgal; r. se, zerreißen ( intr.); hlače so se mi raztrgale; raztrgan, zerlumpt.
2187. raztrgávati, -am, vb. impf. ad raztrgati; zerreißen, kajk.- Valj. (Rad).
2188. raztŕgniti, -tȓgnem, vb. pf. = raztrgati, ogr.- C.
2189. raztŕkati, -tȓkam, vb. pf. zerklopfen, Cig.
2190. raztrobę́ntati, -am, vb. pf. austrompeten, ausposaunen, Cig., nk.
2191. raztrǫ́biti, -im, vb. pf. austrompeten, Cig.; — an die große Glocke hängen, ausschreien; r. kaj po vsej okolici.
2192. raztrohnjáti, -ȃm, vb. pf. zersplittern, unnütz anwenden, verzetteln, Cig.
2193. raztrǫ̑jba, f. die Dreitheilung, Cig. (T.).
2194. raztrojíti, -ím, vb. pf. in drei Theile theilen, Cig., Jan., Let., SlN.
2195. raztrǫ́sən, -sna, adj. Zerstreuungs-, Cig., Jan.
2196. raztrǫ́sina, f. neka vinska trta, Hal.- Erj. (Torb.), weißer Grob-Heunisch, Trumm.
2197. raztrǫ́siti, -im, vb. pf. auseinanderstreuen, zerstreuen; kup sena r.; — ausstreuen, unter die Leute bringen; laži r.
2198. raztrǫ́šati, -am, vb. impf. ad raztrositi; zerstreuen: vetrovi raztrošajo seme dreves in sadežev, Ravn.- Valj. (Rad).
2199. raztrǫ̑šək, -ška, m. nav. pl. raztroški, die Unkosten, die Ausgaben, C.; hlapca sta imela denar za pijačo in druge raztroške, Jurč.
2200. raztrǫ́šən, -šna, adj. verschwenderisch, Vrt.

   1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani