Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (11.601-11.700)

  1. hrę́nov, adj. Meerrettig-, Kren-.
  2. hrę́novica, f. die Krensauce, Jan.
  3. hrę́novina, f. das Meerrettigkraut, Cig., Bes.
  4. hrę́panje, n. das Raspeln, Jarn., M.
  5. hrę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. raspeln, röcheln, heiser hüsteln, keuchen, Jarn., C., M.; živali težko sopejo, hrepajo, rilec odperajo, Kug.- Valj. (Rad); (stekel pes) ne laja, le nekoliko hrepa, Vrtov. (Km. k.); — prim. hrapati, hripati.
  6. hrepę̑n, m. = hrepenenje, Z., SlN.
  7. hrepenẹ̑nje, n. die Sehnsucht, das Verlangen; — hrepenénje, Burg.
  8. hrepenẹ́ti, -ím, vb. impf. sich sehnen, verlangen; h. po čem; hrepeni dober biti, Ravn.; V podobah gledat' hrepeni veselje Življenja rajskega, Preš.
  9. hrepenẹ̑va, f. = hrepenenje, C.
  10. hrepeník, m. die Lysimachie (lysimachia vulgaris), Poh.- Erj. (Torb.).
  11. hrepenljìv, -íva, adj. sehnsuchtsvoll, sehnsüchtig, Cig.
  12. hrepenljívost, f. die Sehnsüchtigkeit, C.
  13. hrepetȃnje, n. das Röcheln: h. (živali, katero kdo kolje), Vrtov. (Km. k.).
  14. hrepę́tast, adj. = hüstelnd, SlGradec- C.
  15. hrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. heiser sein, hüsteln, röcheln, keuchen, Jarn., C.
  16. hrepẹ́ti, -ím, vb. impf. heiser klingen, Met., Svet. (Rok.); übel klingen, Mur., Cig.; kreischen, C.; te besede so bile govorjene s srditim, čudno hrepečim glasom, Str.; — hüsteln, C.
  17. hrę́pniti, hrę̑pnem, vb. pf. ein Geräusch machen, wie wenn etwas zusammenstürzt, krachen, C., M.; schlagen: koga po glavi h., SlGosp.- C.
  18. hrepóta, f. das Hüsteln, C.
  19. hrèst, hrę́sta, m. das Gekrache, der Lärm, Lašče- Erj. (Torb.).
  20. hrestáč, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), vzhŠt.- C.
  21. hrestȃłnica, f. die Ratsche, (restalnica) Postojna- Erj. (Torb.).
  22. hrę̑star, -rja, m. = hrestač, Z.
  23. hrę́stati, -am, vb. impf. ad hrestniti; knorpeln, C., BlKr.; knirschen, C.; — (beim Reden) ratschen, C., vzhŠt.
  24. hrę́stəlj, -tlja, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), C.
  25. hrę̑stlja, f. die Spatzenratsche, C.; — die Charfreitagsratsche, C.
  26. hrestljáti, -ȃm, vb. impf. ratschen (= hrestljo gnati), C.
  27. hrę́stniti, hrę̑stnem, vb. pf. einen Laut hervorbringen, wie z. B. wenn man etwas bricht oder knickt, M., Z.
  28. hrèšč, hrę́šča, m. 1) = hreščanje, C.; — 2) = hrošč (Maikäfer), vzhŠt.- C.; — 3) grober Sand ("ker hrešči"), C. ( Vest.), vzhŠt.; črez hrešč, gladko kamenje in skalne ulomke se podi studenec, LjZv.
  29. hreščȃnje, n. das Geräusch, das das Brechen von Aesten verursacht, das Krachen, das Knistern, das Schnarren, Cig.
  30. hrę́ščati, -ím, vb. impf. krachen, knistern, schnarren, Mur., Cig., Jan., C., M.; hrast hrešči padajoč, C., Lašče- Levst. (Rok.); debeli pesek hrešči, C. ( Vest.); drži ga nekaj časa in stiska, — kar kosti so hreščale, Zv.; hreščiš, kakor Vesne: tako pravijo človeku, kateri ima hud kašelj, Krn- Erj. (Torb.); — lärmen, Lašče- Erj. (Torb.); — h. v koga, in jemanden hinein reden, C.
  31. hreščȃvəc, -vca, m. der Lärmer, C.
  32. hreščljȃvəc, -vca, m. die Schnarrheuschrecke (acridium stridulum), C.
  33. hrę̑ščnik, m. der Engerling, vzhŠt.- C.
  34. hrèt, hrę́ta, m. der Ekelspeichel, der Ekel, C.
  35. hretíti, -ím, vb. impf. = röcheln, keuchen, heiser husten, C.; — schnarchen, vzhŠt.- C.
  36. 1. hrę́titi se, -im se, vb. impf. to se mi hreti, dies ekelt mich an, Mur., Cig., Jan., C., vzhŠt.
  37. 2. hrę́titi se, -im se, vb. impf. 1) die Flügel ausbreitend sich ducken (von der Henne, wenn sie sich ergreifen lässt), Z.; — 2) aufgeblasen sein, Št.- C.
  38. 1. hretljìv, -íva, adj. = kašljav, C.
  39. 2. hrę́tljiv, adj. ekelhaft, Mur., Cig.
  40. hrę́tljivost, f. die Ekelhaftigkeit, Mur.
  41. hrę́tnost, f. die Ekelhaftigkeit, C.; der Ekel, Danj.- M.
  42. hr̀g, hŕga, m. ein aus einem Flaschenkürbis gemachter Trichter oder Heber, oder ein daraus gemachtes Schöpfgefäß, C., kajk.- Valj. (Rad); — prim. hs. vrg, istega pomena.
  43. hŕga, f. 1) der Baumknorren, Cig., Jan., Št., BlKr.; s sekiro, žago na hrgo zadeti, jvzhŠt.; — kostna h., der Knochenauswuchs, Cig.; — 2) die Beule, die Geschwulst, C., BlKr.
  44. hrgáča, f. der aus einem Flaschenkürbis gemachte Trichter, vzhŠt.- C.
  45. hrgánja, f. 1) der Flaschenkürbis, C., Z.; — der daraus gemachte Heber, SlGor.- C.; — 2) eine Art Flasche, Mur.; s hrganjo po vino iti, Danj. (Posv. p.); — 3) = buča, der Schädel ( zaničlj.), C., Trst. (Let.), vzhŠt.
  46. hrgánjica, f. dem. hrganja, Mur.
  47. hŕgast, adj. = hrgav, Cig., Št.
  48. hŕgav, adj. knorrig, Dict., Št.
  49. hrgọ́le, f. pl. 1) das Pferdemaul, vzhŠt.- C.; — 2) die Kehle ( zaničlj.), C.
  50. hrgọ́liti, -ọ̑lim, vb. impf. röcheln, schnarchen, C., Trst. (Let.).
  51. hrgoljàn, -ána, m. der Hengst, pren. unsittlicher Mensch, vzhŠt.- C.
  52. hrgòt, -óta, m. das Röcheln, das Schnarchen, das Schnauben, C.
  53. hrgǫ̑t, f. = gobec, C.; tudi pl. hrgoti, C.
  54. hrgotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. röcheln, schnarchen, schnauben (o konjih), C.
  55. hrgúliti, -ȗlim, vb. impf. = hrgoliti, Cig., vzhŠt.
  56. hrgúntati, -am, vb. impf. = hrgotati, Hal.- C.
  57. hrgútati, -am, vb. impf. = hrgotati, vzhŠt.
  58. hríb, m. die Anhöhe, ein mäßiger Berg; v hrib iti, bergan gehen; v hribih, in den Bergen; črez hribe in doline, über Berg und Thal; hribe in doline obetati, goldene Berge versprechen, Cig.; solnce se po hribih ozira (kadar zahaja), C.; — valovni hrib, der Wellenberg, Sen. (Fiz.).
  59. hrı̑bar, -rja, m. der Bergbewohner, C., Valj. (Rad).
  60. hríbast, adj. bergicht; — hügelig, Jarn., Cig., Jan.
  61. hribàt, -áta, adj. bergig, hügelig, Cig., Jan., C.
  62. hribčàn, -ána, m. der Bergbewohner, Cig.
  63. hríbčast, adj. hügelicht, Cig., Jan.
  64. hríbčək, -čka, m. dem. hribec.
  65. hríbəc, -bca, m. 1) dem. hrib; — h. na nogi, der Fußrist, Hip.- C.; — 2) hrı̑bəc, = hribovec, C., Dol.- Slovan.
  66. hríbər, -bra, m. = hrib, C., Rož.- Kres, KrGora- DSv.
  67. hribína, f. die Gebirgsart, das Gestein, Erj. (Min.); rudninske, rastlinske, živalske hribine, minerogene, phytogene, zoogene Gesteine, Erj. (Min.).
  68. hrı̑bje, n. coll. die Berge: čredo na hribje gnati, SlN.- Let.
  69. hribljàn, -ána, m. der Bergbewohner, C.
  70. hribolȃzəc, -zca, m. der Bergsteiger, Cig., nk.
  71. hriboplẹ̑zavəc, -vca, m. der Bergsteiger, LjZv.
  72. hríbovəc, -vca, m. der Bergbewohner, der Gebirger; — hribóvec, Valj. (Rad).
  73. hribovı̑t, adj. bergig, hügelreich, Cig., Jan., M., Cig. (T.), C., nk.
  74. hribovı̑tost, f. die gebirgige Beschaffenheit, Cig. (T.).
  75. hribǫ̑vje, n. coll. die Berge; die Berggruppe, Cig. (T.).
  76. hríbovka, f. die Gebirgerin, Cig.
  77. hríbovnat, adj. bergig, Cig., Jan.
  78. hríbovski, adj. Berg-, Gebirgs-; — nach Bergbewohnerart; s hribovskim glasom vpiti, Jurč.
  79. hríbrc, m. dem. hriber; (Imam — obsevati) Vse dolinice ino hribrce, Npes.-Schein.
  80. hríbrčan, m. = hribljan, C.
  81. hríbrnik, m. = hribljan, C.
  82. hrı̑bski, adj. = hribovski, Cig.
  83. hrı̑d, m. der Fels, Cig. (T.), C.; die Klippe, C.; — hs.
  84. hridína, f. der Felsenblock, Cig.; pl. hridine, die Felsmassen, Cig. (T.).
  85. hrigrati, -am, vb. impf. schnattern, Jarn.
  86. hrigretáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = hrigrati, Jarn.
  87. hrípa, f. 1) die Heiserkeit, Cig., Kr.- Valj. (Rad); hripo imeti, C.; — 2) die Grippe, nk.; (v tem pomenu po nem.).
  88. hripáč, m. der Heisere, der Röchler, Cig., Jan.
  89. hrípanje, n. heiseres Sprechen; — das Röcheln, Cig.; schweres Athmen, Štrek.
  90. hrípast, adj. = hripav, Cig.
  91. hrípati, -pam, -pljem, vb. impf. röcheln, eine heisere Stimme haben; moje grlo hriplje, Trub.
  92. hrípav, adj. heiser; hripav glas, eine rauhe, heisere, krächzende Stimme; — röchelnd, Mur., Cig.
  93. hrípavəc, -vca, m. der Heisere, der Röchelnde, Mur., Cig.
  94. hrípavica, f. die Heiserkeit, Z.; der Husten, Cig., Jan.
  95. hrípavost, f. die Heiserkeit.
  96. hrípəł, -pla, adj. = hripav, LjZv.
  97. hrípəlj, -plja, m. 1) alter, hüstelnder Mann, C.; — 2) der Nasenscheidewandknorpel, Cig., Jan., Cig. (T.), Rez.- C., Erj. (Som.).
  98. hripetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = hripati, Cig.
  99. hripẹ́ti, -ím, vb. impf. heiser sein, Dict.
  100. hriplẹ́ti, -im, vb. impf. = hripeti, Dict.

   11.101 11.201 11.301 11.401 11.501 11.601 11.701 11.801 11.901 12.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA