Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (11.301-11.400)

  1. hę̑mbran, adj. = šembran, Gor., Nov.
  2. hemisféra, f. die Halbkugel, die Hemisphäre, Jes.; — prim. poloblo.
  3. hę̑ntraj, interj. = hentaj, Z., Gor.
  4. her, adj. schief, kajk.- C.; klobuk na hero (= po strani) nositi, BlKr.
  5. herāldičən, -čna, adj. k heraldiki spadajoč, heraldisch.
  6. herāldika, f. grboslovje, die Heraldik.
  7. herbārij, m. zbirka posušenih rastlin, das Herbarium, Cig. (T.).
  8. heretičȃnstvọ, n. = herezija, Habd.- Valj. (Rad).
  9. herētik, m. krivoverec, der Haeretiker, nk.
  10. herezı̑ja, f. krivoverstvo, die Haeresie.
  11. heri, interj. s to besedo se osel goni, Levst. (Rok.); heri, muš, Gor.
  12. hermelīn, m. das Hermelin (foetorius ermineus), Erj. (Ž.).
  13. hermenēvtičən, -čna, adj. k hermenevtiki spadajoč, hermeneutisch, Jan.
  14. hermenēvtika, f. nauk o tolmačenju besed, die Hermeneutik.
  15. hermētičən, -čna, adj. nepropustno zaprt, hermetisch, Cig. (T.).
  16. heroīda, f. neka vrsta liričnih pesni, die Heroide, Cig. (T.).
  17. hevrīstika, f. nauk o iznajdovanju, die Heuristik, Cig. (T.).
  18. hīdra, f. bajesloven zmaj z mnogimi glavami, die Hydra.
  19. hidrāt, m. kemična spojina z vodo, das Hydrat.
  20. hidrāvličən, -čna, adj. k hidravliki spadajoč, hydraulisch, Cig., Jan., Cig. (T.); hidravlično tiskalo, die hydraulische Presse, Cig. (T.).
  21. hidrāvlika, f. nauk o vodni sili, die Hydraulik, deli se v nauk o ravnotežju vode, o vodnem tlaku (hidrostatiko) in nauk o sili tekoče vode (hidrodinamiko).
  22. hidrodināmika, f. die Hydrodynamik; — prim. hidravlika.
  23. hidromētər, -tra, m. vodomer, das Hydrometer, Cig. (T.).
  24. hidropāt, m. kdor z vodo zdravi, der Hydropath.
  25. hidrostātičən, -čna, adj. hydrostatisch, Cig., Jan.
  26. hidrostātika, f. die Hydrostatik; prim. hidravlika.
  27. hidrotēhničən, -čna, adj. hydrotechnisch, Jan.
  28. hidrotēhnika, f. nauk o povodnih stavbah, hidravličnih strojih itd., die Hydrotechnik.
  29. hierarhı̑ja, f. duhovsko oblastništvo, die Hierarchie.
  30. hierarhı̑jski, adj. k hierarhiji spadajoč, hierarchisch, Cig.
  31. hieroglīf, m. die Hieroglyphe; hieroglifi, die altägyptische Bilderschrift.
  32. hieroglīfən, -fna, adj. hieroglyphisch, Cig.
  33. hieroglīfika, f. die Hieroglyphik, Cig. (T.).
  34. hieroglīfski, adj. hieroglyphisch, Cig. (T.), nk.
  35. higromētər, -tra, m. vlagomer, das Hygrometer.
  36. higrometrı̑ja, f. vlagomerstvo, die Hygrometrie, Cig. (T.).
  37. higrometrı̑jski, adj. k higrometriji spadajoč, hygrometrisch, Cig. (T.).
  38. himbarı̑ja, f. = himba, kajk.- Valj. (Rad).
  39. hipērbola, f. neka krivulja, die Hyperbel, Cig. (T.), Cel. (Geom.); — tudi pretiran izraz.
  40. hipērbolski, adj. hyperbolisch, Cig. (T.).
  41. hipohōndər, -dra, m. der Hypochonder.
  42. hipohondrı̑ja, f. neka živčna bolezen, v kateri si bolnik razne bolezni domišljuje in je otožen, die Hypochondrie.
  43. hipotekārən, -rna, adj. Hypothekar-.
  44. hipsomētər, -tra, m. visomer, das Hypsometer.
  45. hipsometrı̑ja, f. visomerstvo, die Hypsometrie, Cig. (T.).
  46. hı̑r, m. die Schwindsucht, C., Z.
  47. hiráč, m. der Siechling, Slc.- C.
  48. hirȃłnica, f. das Siechenhaus, Levst. (Nauk), Nov., nk.
  49. híranje, n. das Dahinsiechen, das Verkümmern; — die Darre (neka bolezen perutnine), Strp.
  50. hírati, hı̑ram, vb. impf. dahinsiechen, in der Abnahme der Kräfte begriffen sein, verkümmern; človek, drevje, žito hira, C.
  51. hírav, adj. dahinsiechend, auszehrend, Jan.
  52. híravəc, -vca, m. der Sieche, Cig., C.; der Abzehrende, Cig.
  53. híravka, f. die Sieche, Z.; die Abzehrende, Z.
  54. híravost, f. die Siechheit, Jan. (H.).
  55. hirẹ́ti, -ím, vb. impf. = hirati: trava, žito hiri, C.
  56. hı̑rs, adj. röthlich, Podgorjane- Štrek. (LjZv.); — prim. irs.
  57. histōričən, -čna, adj. zgodovinski, historisch.
  58. histǫ́rija, f. povest, die Historie: historije pripovedovati; — = zgodovina.
  59. histōrik, m. zgodovinar, der Historiker.
  60. hı̑šar, -rja, m. kdor ima hišo, drugega posestva pa ne, der Hausbesitzer, Gor.; der Keuschler, Nov.- C.
  61. hišnorazrę́dən, -dna, adj. hišnorazrę̑dni davek, die Hausclassensteuer, DZ.
  62. hı̑štrna, f. = fištrna, Jan., Gor.; v prostorni hištrni, Jurč.
  63. hišȗrica, f. die Bettelhütte, Jan.
  64. hítər, -tra, adj. 1) schnell, rasch; hitra hoja; hitro hoditi; noge, katere so hitre škodo storiti, Jan. (Slovn.); na hitrem, schnell, in der Eile: na hitrem premagati kaj, Levst. (Zb. sp.); — hitro da = brž da, M.; — 2) = zvit, listig, Dict., Dalm.- C.
  65. hı̑trc, (-trəc), -trca, m. der schnell arbeitet, Valj. (Rad).
  66. hitrẹ́ti, -ím, vb. impf. = hiteti, C.
  67. hı̑trica, f. 1) die Eile; v hitrici je zbral nekoliko svojih ljudi, Jurč.; — 2) das Abweichen, heftigere Diarrhöe, Mur., Cig., Jan., Št.- C.; — 3) eine schnell reifende Frucht, Z.; — der Sommerroggen, C.; — die zottige Frühhirse, Cig., Ljub.; na ržišče posejano proso, ki prav hitro dozori, Gor.; — eine Art Hanf, M.
  68. hitrína, f. 1) die Schnelle, Mur., Cig., Jan.; — 2) hítrina, govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  69. hítrn, adj. schnell, C., Z.; hitrno je šla na gore, eilends, Krelj; kakor hitrno = kakor hitro, Lašče- Levst. (Rok.), Cv.
  70. hítrnik, m. poseben hlebček, ki se o peki prej speče nego drugi, Gor.
  71. hítrnost, f. die Eilfertigkeit, C.
  72. hitrǫ̑ča, f. = hitrost, kajk.- Valj. (Rad).
  73. hitrojàv, -jáva, m. = brzojav, Cig. (T.).
  74. hı̑troma, adv. schnell, M.; gorkota hitroma prešine vse stvari, Vrtov.
  75. hitromèr, -mę́ra, m. das Tachometer, Jes.
  76. hitromísəłn, -səłna, adj. 1) schnell denkend: nismo tako hitromiselni ( "geschickt" Spang.), Krelj; — 2) leichtsinnig, C.
  77. hitromísəłnost, f. der Leichtsinn, C.
  78. hitronòg, -nǫ́ga, adj. schnellfüßig, Cig., M.
  79. hitronǫ̑žəc, -žca, m. schneller Fußgeher, Nov.- C.
  80. hitropę̑təc, -tca, m. der Schnelläufer, C., Z.
  81. hitropìs, -písa, m. die Schnellschrift, die Tachygraphie, Cig. (T.), C.
  82. hitropı̑səc, -sca, m. der Schnellschreiber, Cig.
  83. hitropı̑sje, n. die Schnellschreibekunst, Jan.
  84. hitrọ̑st, f. 1) die Schnelligkeit; h. pada, die Fallgeschwindigkeit, Cig. (T.); končna h., die Endgeschwindigkeit, Sen. (Fiz.); — die Fertigkeit, Cig.; — 2) = zvitost, Krelj; vražja hitrost, C.
  85. hitrostòp, -stǫ́pa, m. der Eilmarsch, Jan. (H.).
  86. hitrostrẹ̑łəc, -łca, m. der schnell Feuernde, SlN.
  87. hitrovǫ́zən, -zna, adj. hitrovozno blago, das Eilgut, nk.
  88. hitrovoznína, f. das Eilgut, Cig.
  89. hižȗra, f. slaba hiša, Valj. (Rad).
  90. hižȗrka, f. dem. hižura, kajk.- Valj. (Rad).
  91. hkrátən, -tna, adj. simultan, Cig., Jan., C.; (od: h krati = ob enem); — prim. krat.
  92. hkrati(u), adv. = h kratu; išči pod: krat.
  93. hlȃčar, -rja, m. der Gehoste, Cig.
  94. hlȃčarica, f. die Gehoste, Cig.
  95. hlačáriti, -ȃrim, vb. impf. in weiten Hosen einhergehen, Fr.- C.
  96. hladnokŕvən, -vna, adj. kaltblütig, phlegmatisch, Cig., Jan., M., nk.
  97. hladnokȓvje, n. = hladnokrvnost, Cig., Jan., SlN.
  98. hladnokȓvnik, m. der Kaltblütige, der Phlegmatiker, Cig., Jan.
  99. hladnokŕvnost, f. die Kaltblütigkeit, das Phlegma, Cig., Jan., M., nk.
  100. hladnosŕčən, -čna, adj. kaltherzig, Cig., Jan.

   10.801 10.901 11.001 11.101 11.201 11.301 11.401 11.501 11.601 11.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA