Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (11.201-11.300)

  1. gumbár, -rja, m. der Knopfmacher, Mur., Cig., Jan.
  2. gumbárnica, f. die Knopffabrik, Cig., Jan.
  3. gumbȃrstvọ, n. das Knopfmacherhandwerk, Cig.
  4. gunjár, -rja, m. der Kotzenverfertiger, Jan.
  5. 1. gúra, f. die Schindmähre; — prim. bav. gurr, f. Mik. (Et.).
  6. 2. gúra, f. nekak gumb iz smole, Dol.
  7. guráča, f., nam. igrača, Mur., C., vzhŠt.; latinščina mu je bila gurača, Raič ( Let.).
  8. gúrati, -am, vb. impf. 1) abnützen, schartig, stumpf machen, Fr.- C.; nož g., Z.; — 2) über die Kräfte anstrengen, plagen, C.; živino g., Z.; g. se (tudi: gurati), sich plagen, Goriš.- Štrek. (Let.), Gor.
  9. gúrati se, -am se, vb. impf., nam. igrati se, C., Mik., vzhŠt.; (g. si, Jan.).
  10. gurgáti, -ȃm, vb. impf. girren, Dict.
  11. gurgotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. girren, Jan. (H.).
  12. gusár, -rja, m. der Seeräuber, der Pirat, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. hs. gusar, it. corsare.
  13. gusárski, adj. seeräuberisch, Jan.; gusarska država, der Raubstaat, Cig. (T.).
  14. gusȃrstvọ, n. die Seeräuberei, das Piratenthum, Cig., Jan.
  15. gúščar, -rja, m. = guščer, Jarn., Jan.
  16. gúščer, -ra, m. 1) die grüne Eidechse (lacerta viridis), C., Trst. (Let.), kajk.- Vest.; — 2) pl. guščeri, die Halsdrüsengeschwulst, Trst. (Let.), kajk.- Vest.; — 3) = mišca (Muskel), kajk.- C.; — prim. kuščer, kuščar.
  17. gúštara, f. die Bouteille, Vrtov. (Vin.); — prim. hs. goštara iz novogr. γαστέρα, Dan.
  18. gutapȇrča, f. neki posušen drevesni sok, die Guttapercha, Cig. (T.), DZ., nk.
  19. gutapȇrčən, -čna, adj. aus Guttapercha, nk.
  20. guturāləc, -lca, m. der Gutturallaut, nk.
  21. guvernér, -rja, m. vladarski namestnik v deželi, der Gouverneur.
  22. gvardijȃn, m. samostanski načelnik, der Guardian.
  23. gvir, m. = bubuj, Z., Frey. (F.); pogl. 2. vir.
  24. hábər, -bra, adj. = ošaben, Poh.- C.
  25. hábra, f. ženska, ki se mnogo usti, Gor.
  26. hábriti se, -im se, vb. impf. sich rühmen, prahlen, C.
  27. habrìv, -íva, adj. prahlerisch, hochmüthig, C.
  28. habrı̑vəc, -vca, m. der Prahler, C.
  29. habrȗn, m. der Prahlhans, vzhŠt.- C.
  30. hȃdra, f. das Kopftuch der Weiber, vzhŠt.- C.; prim. adra; iz nem. "Hader".
  31. hȃdrica, f. das Tüchel, das Schnupftuch, C., Kor.- Kres.
  32. hadrijȃn, m. die Bärwurz (meum athamanticum), M., C., Medv. (Rok.).
  33. hahár, -rja, (-ra), m. der Henker, der Peiniger, vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. hahaere, Mik. (Et.).
  34. hȃjžer, m. = aržet, C., Št.- Mik.; — prim. nem. Aser = Sack zum Anhängen, Mik. (Et.).
  35. halabȗra, f. der Lärm, der Tumult, ogr.- C.
  36. hałdra, f. das Unkraut in den Saaten, (havdra) Kr.- Valj. (Rad); — prim. halda.
  37. hámbar, -ra, m. der Getreideboden, der Fruchtboden, Jan., BlKr.; — prim. madž. hambár, tur. ambar, Mik. (Et.).
  38. hamedráti, -ȃm, vb. impf. sich sacken (o ohlapni obleki), (hamdrati) Cig.
  39. hamǫ́riti se, -ǫ̑rim se, vb. impf. die Stirne runzeln, Fr.- C.
  40. hamotráti se, -ȃm se, vb. impf. obleka se hamotra, beutelt sich, Cig.
  41. hāndžar, -ra, (-rja), m. velik nož, der Handschar; — hs. iz tur.
  42. harabúčiti, -bȗčim, vb. impf. = halabučiti, BlKr.
  43. harabȗka, f. = halabuka, ogr.- M., C., BlKr.
  44. harambȗc, m. die Hagebutte (rosa canina); tudi: harembuc, harempoc, Fr.- C.
  45. haras, m. streitsüchtiger Hahn, Dol.- Mik.
  46. hárati, hȃram, vb. impf. 1) prügeln, Mik.; — 2) hudeln, C.
  47. harcovȃnje, n. das Streiten, kajk.- Valj. (Rad).
  48. harcováti, -ȗjem, vb. impf. 1) kämpfen, kajk.- Valj. (Rad); — 2) h. se = goniti se: kobila se harcuje, Trst. (Let.); — prim. harec.
  49. harè, -ę́ta, n. = konj (bolj zaničljivo), vzhŠt.- C., Trst. (Let.).
  50. hárec, -rca, m. = boj, ogr.- C.; — prim. madž. harcz = boj, srvn. harz t. j. herzu! Mik. (Et.).
  51. hārem, m. žensko stanovališče pri Turkih, der Harem.
  52. harę̑tina, f. = harina, C.
  53. hārfa, f. glasbeno orodje, die Harfe.
  54. hārfarica, f. die Harfenspielerin, Cig.
  55. harfenīst, m. der Harfenist.
  56. harfenīstinja, f. die Harfenistin, Cig.
  57. harfenīstka, f. = harfenistinja, Jan.
  58. harína, f. 1) = hare, SlGor.- C.; moža vzeti ni harino ali konja kupiti, Jsvkr.; — 2) schlechtes Pferdefleisch, Hal.- C.
  59. haríš, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), Guts., Cig., C.; prim. madž. haris, istega pomena, C.
  60. háriti, hȃrim, vb. impf. prügeln, peitschen, M., C., Prip.- Mik.
  61. harmíca, f. das Dreißigstamt, Cig.; das Zollamt, die Maut, Jan., C.; — iz madž. harmintz = trideset, C.
  62. harmı̑čar, -rja, m. der Zolleinnehmer, Cig.
  63. harmíčən, -čna, adj. k harmici spadajoč, Zoll-, Mur.
  64. harmōnij, m. glasbeno orodje, das Harmonium, Cig. (T.).
  65. harmonı̑ja, f. soglasje, die Harmonie.
  66. harmōnika, f. glasbeno orodje, die Harmonika; harmoniko vleči, die Harmonika spielen, Zv.; tudi pl. harmonike: na h. delati, die Harmonika spielen.
  67. hārpa, f. = harfa, Cig., Jan., nk.
  68. harpīja, f. bajeslovno bitje, die Harpyie, Cig.
  69. harpūna, f. metalna sulica z zazobki na vrvci, die Harpune.
  70. harpūnar, -rja, m. der Harpunierer, Cig.
  71. harúpa, f. abscheuliche Schlucht, vzhŠt.- C.; — prim. rupa.
  72. hásora, f. = štorja, kajk.- Valj. (Rad); — iz tur., Mik. (Et.).
  73. határ, m. 1) die Grenze, ogr.- C.; — 2) die Gegend, die Landschaft, das Territorium, ogr.- C.; — prim. kotar; madž. határ.
  74. havarı̑ja, f. pokvara na ladiji, die Havarie, DZ.
  75. hȃvdra, f., pogl. haldra.
  76. hazārd, m. naključje, der Hazard.
  77. hazārdən, -dna, adj. Hazard-: hazardna igra, das Hazardspiel.
  78. hčę̑r, hčerı̑, f., Mur., Št.- Cig., Jan., Valj. (Rad), pogl. hči.
  79. hčę̑rca, f. = hčerka, Valj. (Rad), (-rica) Cig., Jan.
  80. hčę̑rčica, f. dem. hčerka, Dalm.
  81. hčę̑rin, adj. der Tochter.
  82. hčerínji, adj. der Tochter: Ti, mati, nič ne poslušaj Hčerinjih praznih besed, LjZv.; hčerinji brat, Levst. (Zb. sp.).
  83. hčerı̑nski, adj. = hčerski, Cig.
  84. hčę̑rji, adj., C., pogl. hčernji.
  85. hčę̑rka, f. dem. hči; 1) das Töchterlein; — 2) die Schwiegertochter in Beziehung zu ihrer Schwiegermutter, C.
  86. hčę̑rkica, f. = hčerčica, Zora.
  87. hčę̑rnji, adj. der Tochter, Tochter-, (hčerji C.).
  88. hčę̑rski, adj. der Töchter, töchterlich, Mur., Cig.; po hčersko, töchterlich, Cig.
  89. hčę̑rstvọ, n. die Tochterschaft, Cig.
  90. heksaēdər, -dra, m. šesterec, kocka, das Hexaeder.
  91. heksaēdrski, adj. hexaedrisch, Cig. (T.).
  92. heksāmetər, -tra, m. šesterostopen verz, šestomer, der Hexameter.
  93. hektār, -ra, m. ploskvena mera, sto arov, der Hektar.
  94. hektogrām, m. utež: = sto gramov, das Hektogramm.
  95. hektolītər, -tra, m. tekočinska mera: = sto litrov, das Hektoliter.
  96. hektomētər, -tra, m. daljavna mera: = sto metrov, der Hektometer.
  97. helebārda, f. die Hellebarte, Jan.
  98. heliotrōp, m. neki kamen, der Heliotrop; tudi neko zemljemersko orodje, das Heliotrop.
  99. hę̑mbər, interj. = šember: hember te! Jurč.
  100. hę̑mbraj, interj. = šembraj, Gor., Dol.

   10.701 10.801 10.901 11.001 11.101 11.201 11.301 11.401 11.501 11.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA