Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (11.001-11.100)

  1. grǫ̑dnica, f. das Brustbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  2. gròf, grófa, m. der Graf; mejni g., der Markgraf, pokneženi g., der gefürstete Graf, Cig., Jan., nk.
  3. grofə̀k, -fkà, m. dem. grof, Valj. (Rad); tudi: grȏfək.
  4. grofíca, f. = grofinja, Mur., Jan., Valj. (Rad).
  5. grofı̑ja, f. = grofovina.
  6. grófinja, f. die Gräfin.
  7. grófji, adj. = grofovski, Cig., Jan.
  8. grofovína, f. die Grafschaft, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; Celjska g., Vest.; mejna g., die Markgrafschaft, poknežena g., die gefürstete Grafschaft, Cig. (T.).
  9. grófovka, f. = grofinja, Valj. (Rad).
  10. grófovski, adj. Grafen-, gräflich; grofǫ́vski, Štrek.
  11. grofǫ̑vstvọ, n. der Grafenstand, Cig., Jan., nk.; grofovstvọ̀, kajk.- Valj. (Rad).
  12. grōg, m. gorka voda z rumom, der Grog.
  13. gròh, gróha, m. der Tuff, vulkanski g., Erj. (Min.); — prim. hs. gruh.
  14. gróhati, -am, vb. impf. 1) grunzen, Jan. (H.); — 2) = biti, mahati: s pestjo g., Bes.; — 3) in Falten schlagen: Bele Kranjice svojo obleko grohajo, BlKr.- M.
  15. grohòt, -óta, m. lautes Lachen, grobes Gelächter, Habd.- Mik., Cig., nk.
  16. grohotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) grunzen (o svinjah, kadar sovražnika vidijo), C.; — 2) g. se, überlaut, grob lachen, Dict.- Mik., Cig., nk.
  17. grohótən, -tna, adj. grob (o smehu), nk.
  18. grǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen, Z.
  19. grǫ́la, f. 1) die Koralle, vzhŠt.; sploh kroglice, kakršne ženske nanizane nosijo okolo vratu, Plužna- Erj. (Torb.); Kaj na šinjaku, kaj na šinjaku? Grole jej klepečejo, Npes.- Kres; — 2) das Rosenkranzkügelchen, vzhŠt.- C.; — 3) der Tropfen, die Thräne, SlGor.- C.; — prim. nem. Koralle, kor.-nem. gralle, = Rosenkranzkügelchen, C.
  20. grǫ́lica, f. dem. grola, SlGor.- C.; jagoda na molku, KrGora- DSv.
  21. grọ̑m, m. der Donner; grom in strela! Donnerwetter! tudi: gròm, gróma, Dol.
  22. gromáča, f. ein Stein- oder Holzhaufen, Boh., Dalm.- M., Ist.- C., Nov.- C.; — eine Mauer ohne Mörtel, Ist.- C., Nov., C.; gromače, Trümmergesteine, Erj. (Min.); grómača, BlKr.- DSv.; — prim. grmača.
  23. gromáda, f. = gramada, grmada, Jan., Cig. (T.).
  24. gromádən, -dna, adj. = grmaden, massenhaft, Massen-: gromadno gorovje, gromadna tvorba, das Massengebirge, Cig. (T.), Jes.; — ungeheuer, Cig.; gromadno premoženje, Zora.
  25. gromáditi, -ȃdim, vb. impf. = grmaditi, Cig., Jan., Cig. (T.); oblaki se gromade v čudovite podobe, Zv.
  26. grọ̑mblja, f. = groblja, Jan., Lašče- Levst. (M.), SlN.- C.
  27. grómən, -mna, adj. Donner-, Cig., Bes.; gromni hrušč, das Donnergetöse, Z.
  28. gromoglásən, -sna, adj. donnerähnlich schallend, Jan. (H.).
  29. gromonǫ̑səc, -sca, m. der Donnerer, Zora.
  30. gromonǫ́sən, -sna, adj. donnerschwanger, Cig., Jan.
  31. gromopǫ́čən, -čna, adj. donnerähnlich krachend, Jan.
  32. gromòt, -óta, m. das Gedonner, Z., Jan. (H.).
  33. gromotrèsk, -trę́ska, m. 1) das Donnergekrach, Jan. (H.); — 2) = netresk, die Hauswurz (sempervivum tectorum), C.
  34. grọ̑mov, adj. des Donners: g. voz, der Donnerwagen, Cig.
  35. gromováti, -ȗjem, vb. impf. mit dem Worte grom fluchen, C.
  36. gromǫ́vən, -vna, adj. = gromen, Z.
  37. gromovı̑t, adj. donnernd: gromovita beseda, das Donnerwort, Cig., Jan.; gromovito ploskanje, donnerndes Beifallklatschen, Cig.; pozdraviti koga z gromovitim veseljem, Jurč.
  38. gromovítən, -tna, adj. = gromovit, C.
  39. gromovládən, -dna, adj. dem Donner gebietend, Kos.- M.
  40. gromǫ́vnik, m. der Donnerer, Mur., Cig., Jan.; — prim. hs. gromovnik.
  41. grọ̑mski, adj. Donner-, Mur., Cig.; g. glas, die Donnerstimme, Zora; gromska strela, der Donnerkeil, der Blitzstrahl, Mur., Jan.; v kletvici: gromska strela! Donnerwetter, Št.; gromska vihta, Danj. (Posv. p.).
  42. gromzelišče, * n., Kor., pogl. gramzelišče.
  43. grōp, m. die Quaste, der Hutzopf, Blc.-C.; — prim. it. groppo, der Knoten.
  44. grōpa, f. eine zu Sohlleder gegerbte Rindshaut, Z., Cig.; (morda od it. groppa, der Pferderücken?).
  45. gropánja, f. = gruda, Blc.-C.; pogl. grepa, greba.
  46. grosulār, -rja, m. vrsta granatov, der Grossularstein, C., Cig. (T.).
  47. gròš, grǫ́ša, m. der Groschen; — coll. brez groša, geldarm; ima zadosti groša, er hat genug Geld, Slc.
  48. groščə̀k, -čkà, (-čəkà), m. dem. grošek.
  49. grošə̀k, -škà, m. dem. groš, Valj. (Rad); tudi: grǫ̑šək.
  50. grošìč, -šíča, m. dem. groš; nekoliko revnih grošičev, ein Paar kahle Groschen, Cig.
  51. grošı̑čək, -čka, m. dem. grošič, Valj. (Rad).
  52. grošník, m. das Groschenstück, C.
  53. grǫ̑t, m. 1) der Trichter, die Gosse in der Mühle, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), BlKr.- Nov., Valj. (Rad); — 2) der Rumpf der Weinpresse, BlKr.; — 3) der Trichter im Stalle (skozi grot mečejo seno s poda v hlev), Vrt.; — 4) der Abgrund, Jan.; — prim. stvn. grant, krant, Gefäß für Flüssigkeiten, Mik.; bav. grand, der Trog, C.
  54. grota, f. der Leiterwagen, Rez.- C.; = pl. grote, Guts.- Cig.; — prim. srvn. gratte, Korb, kor.-nem. gratte, zweirädriger Wagen, C.
  55. grǫ̑tati, -am, vb. impf. g. z rokami, trichterförmig mit den Händen kreisen, Telov.
  56. grǫ̑tčək, -čka, m. dem. grotec, Valj. (Rad).
  57. grǫ̑təc, -tca, m. dem. grot, Valj. (Rad).
  58. grǫ̑tək, -tka, m. dem. grot, Valj. (Rad).
  59. grotən, -tna, m. der Leiterwagen, KrGora; — prim. grota.
  60. gróza, f. 1) das Grausen, der Schauder; smrtna g., das Todesgrauen; groza me je česa, mir graut vor etwas; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken, Ravn.- Mik.; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.- Mik.; groza ga je pogledati, es ist ein Graus ihn anzusehen; groza me obhaja, izpreletuje, grabi, Schauer durchläuft mich; — 2) außerordentlich große Menge: groza ljudí; — 3) = adv. schrecklich: nastopi sedem groza hudih letin, Ravn.
  61. grozȃnski, adj. schrecklich, Nov.
  62. grǫ̑zba, f. die Drohung, DZ., ZgD.
  63. gròzd, grózda, m. die Traube, pos. die Weintraube; sv. Martina g., die nicht zur gehörigen Reife gelangende Traube, der Härtling, Jan., jvzhŠt.
  64. grózdast, adj. traubenförmig, Cig., Jan.; traubig: kapniki se nahajajo v grozdastih podobah, Erj. (Min.).
  65. grozdàt, -áta, adj. großtraubig, Cig.
  66. grozdə̀k, -dkà, m. 1) dem. grozd, Valj. (Rad); — 2) die Traubenhyacinthe (muscari botryoides), Rodik- Erj. (Torb.); tudi: grȏzdək.
  67. grózdən, -dna, adj. Trauben-; grȏzdni pecelj; — grozdne solze, Thränen so groß wie Weinbeeren, Levst. (Zb. sp.).
  68. grozdę́nka, f. neka hruška, kajk.- Valj. (Rad).
  69. grozdìč, -íča, m. dem. grozd; das Träubchen.
  70. grozdíčast, adj. = grozdast, Nov.
  71. grozdík, m. dem. grozd; das Träubchen (na srobotini), Mik., Valj. (Rad).
  72. grozdı̑nka, f. die Rosine, Jan., C.
  73. grǫ́zdje, n. coll. Weintrauben; g. zobati, trgati; suho g., Rosinen, Fr.- C.; Zibeben, Cig.; laško g., die Johannisbeere, C.; = kresno g., = kresno grozdjiče, Cig., kosmato g., die Stachelbeere, Blc.-C.; kačje g., der schwarze Nachtschatten (solanum nigrum), Erj. (Rok.), = pasje g., ogr.- C.; pasje g., tudi: die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; morsko g., die Meertraube (uvae marinae), die Eier des Tintenfisches, Erj. (Ž.).
  74. grǫ́zdjiče, n. dem. grozdje; 1) suho g., getrocknete Weinbeeren, kleine Rosinen ("Weinberl"), Dict., Cig., BlKr.; — 2) rdeče g., die Johannisbeere (ribes rubrum), Cig., Jan., Tuš. (R.); = kresno g., Mur., Cig., Jan., M.; = sv. Ivana g., okoli Gorice- Erj. (Torb.); = laško g., Mur., Cig.; = kurje g., Cig.; belo kresno g., die weiße Johannisbeere, Cig.; — bodeče g., die Stachelbeere (ribes grossularia), Cig., C.; = kosmato g., V.-Cig., Jan., Nov.- C.
  75. grǫ́zdjičnica, f. grozdjičnice, Johannisbeersträucher (grossulariae), Tuš. (R.).
  76. grozdnàt, -áta, adj. traubig, traubenreich.
  77. grozdníca, f. die Traubenhaut im Auge (uvea), Cig.
  78. grozdník, m. der Traubenstein, Cig.
  79. grozdonǫ̑səc, -sca, m. der Traubenträger, Cig.
  80. grozdǫ̑vje, n. coll. = grozdje, C.
  81. grozdǫ̑vlje, n. coll. = grozdje, KrGora- DSv.; Rosinen, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  82. grozdǫ̑vljiče, n. dem. grozdovlje, Navr. (Let.).
  83. grozdǫ́vnice, f. pl. neka priprava na vozu za prevažanje grozdja, Kres.
  84. grózən, -zna, adj. 1) schauderhaft, entsetzlich; — grozno, in hohem Grade, sehr; grozno lepa žena, C.; grozno se smejati, unbändig lachen, Cig.; — grozno ljudi, eine ungeheuere Menge Menschen, Cig.; — 2) stattlich, schön, Gor., Tolm., Savinska dol.- C.; grozni fantje, Npes.-K.; aufgeputzt: grozno dekle, Gor.
  85. grózənski, adj. = grozanski, schrecklich, schauderhaft, Jan., ogr.- M., C.
  86. grózica, f. der Schauder, der Abscheu, der Ekel, Mur.
  87. grozíłən, -łna, adj. drohend, bedrohlich: grozilne besede, Drohworte, Cig., Jan.
  88. grozílọ, n. das Senkblei, Cig. (T.), Pot.- C.
  89. grozína, f. das Schauerliche, die Wildheit, C.
  90. grozı̑telj, m. der Droher, Jan.
  91. grozı̑təv, -tve, f. die Drohung.
  92. 1. grozíti, -ím, vb. impf. tauchen, senken, Dalm., Danj.- C.
  93. 2. grozíti, -ím, vb. impf. 1) furchtbar machen, brada ga grozi, Gor.- Mik.; — 2) g. komu, Cig., Jan.; nav. g. se komu, jemandem drohen; grozi se, stori pa nič; — 3) g. koga, jemanden schrecken, ZgD.- M., Mik.; — g. se, schaudern, sich entsetzen, Cig., Jan., C.; — 4) grozi me, es schaudert mich, Cig., Jan.; — ich habe keine Lust, ich habe Ekel, Slom.- C., Št.; grozi me po zimi v cerkev hoditi, vzhŠt.; grozi me posta, ich habe keine Lust zu fasten, C.; — 5) grozi se mi, es schaudert mich, Jan.; es fällt mir lästig, beschwerlich: grozi se mi delati, iz hiše iti, Fr.- C.
  94. grozı̑vəc, -vca, m. der Droher, Cig.
  95. grozljìv, -íva, adj. 1) grausig, Jan. (H.); — grauslich, Guts.; — ekelhaft: grozljivo delo, C.; — 2) komur se delati grozi: träge, arbeitsscheu, Fr.- C.
  96. grǫ́znica, f. das Fieber, Nov., ZgD.; — hs.
  97. grǫ́zničav, adj. fieberkrank, fieberhaft, nk.
  98. groznóba, f. der Greuel, Jan.
  99. groznọ̑st, f. die Schauderhaftigkeit, die Entsetzlichkeit.
  100. grozodẹ̑jstvọ, n. die Schreckensthat, Cig. (T.).

   10.501 10.601 10.701 10.801 10.901 11.001 11.101 11.201 11.301 11.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA