Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (10.901-11.000)

  1. grlovı̑t, adj. eine gute Kehle habend: g. kanarček, SlN.
  2. gŕłski, adj. Kehl-, Fr.- C.
  3. gȓm, m. 1) der Strauch, der Busch; trnov g., der Dornbusch, Mur.; črez grm in strm, über Stock und Stein, nk.; v tem grmu zajec tiči, da liegt der Hund begraben, Npreg.; — der Blumenstock, SlGor.- C.; der Erdäpfelbusch, der Fisolenbusch auf dem Acker; — 2) grm, pos. die Haselnussstaude, Rez.- C.; zeleni g., die grüne Stechpalme (ilex aquifolium), Medv. (Rok.); — zlati g., das gemeine Tausendguldenkraut (erythraea centaurium), Z.
  4. grmáča, f. der Scheiterhaufen, Mur., Mik., Hal.- C.; — prim. gromača.
  5. grmáda, f. der Haufen, Jan., C., Trub., Boh.- Mik.; g. hoste, Fr.- C.; g. drv, Rez.- C.; — pos. der Holzstoß, der Scheiterhaufen, Mur., Cig., Jan.; Grmado 'z njih dela — Na nji se sežge, Preš.; der für Nothfeuer bestimmte Holzstoß, V.-Cig.; — prim. gramada, gromada.
  6. grmádən, -dna, adj. 1) den Scheiterhaufen betreffend: grmadni kol, der Brandpfahl, Cig.; — 2) ungeheuer: grmadna truma ptičev, Mariborska ok.- Kres.
  7. grmadíšče, n. der Platz des Scheiterhaufens, Hip.- C.
  8. grmáditi, -ȃdim, vb. impf. 1) häufen, aufthürmen, Cig., Šol., Bes.- C.; — 2) sich übermüthig benehmen: berač je grmadil okoli žganjarije, Gor.
  9. grmȃj, m. der Taschenkrebs (platicarcinus pagurus), Čres- Erj. (Torb.), Jan. (H.); — hs.
  10. gŕmast, adj. strauchartig, buschicht, staudenförmig, Cig., Jan., Cig. (T.).
  11. grmášča, f. dichtes Gestrüppe, Fr.- C.
  12. grmàt, -áta, adj. buschig, strauchig, Cig., Jan., M., Vrtov.- C.
  13. grmázditi, -ȃzdim, vb. impf. po gošči hoditi, Fr.- C.
  14. gȓmək, -mka, m. dem. grm, Jan.; tudi: grmə̀k, -mkà, Valj. (Rad).
  15. grmẹ̑nje, n. das Donnern, das Gedonner.
  16. grmẹ́ti, -ím, vb. impf. donnern; grmi, es donnert; častiti Bog grmi, Dalm.; topovi grme, die Kanonen donnern, Cig.; Slap drugo jutro mu grmi v ušesa, Preš.
  17. grmẹ̑vəc, -vca, m. 1) der Donnerer, Z.; — 2) der Gewitterregen, Jan. (H.).
  18. grmìč, -íča, m. dem. grm; das Büschchen, kleiner Strauch, die Staude.
  19. grmíčast, adj. buschig, Z., Zora; staudenförmig, Erj. (Min.).
  20. grmı̑čək, -čka, m. 1) kleiner Busch; — 2) zlati g., das Tausendguldenkraut (erythraea centaurium), Tuš. (R.).
  21. grmíčevje, n. kleines Gesträuch, Cig.
  22. grmíčiti se, -ı̑čim se, vb. impf. Laub und Zweige bekommen, Cig.
  23. grmı̑čje, n. = grmičevje, Jan., DZ.; pokleknil je mej grmičje, Cv.
  24. grmı̑čkast, adj. buschig, Zora.
  25. grmı̑čkati se, -am se, vb. impf. palice metati v grm: pastirska igra, Dragotinci ( Št.)- Vest. I. 125.
  26. gȓmje, n. = grmovje, Jan., C.
  27. grmljȃva, f. das Donnerwetter, der Donner, Cig.
  28. gȓmljavica, f. = grmljava, Jan., vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); z gore se je čula strašna grmljavica, Kres.
  29. grmljavína, f. = grmljava, Cig., Jan., ogr.- C.; grmljȃvina, BlKr.
  30. gȓmnat, adj. buschig, Jan.
  31. grmolẹ́ti, -ím, vb. impf. = mrgoleti, Kor.- M., Nov.- C., (grmel-) Zilj.- Jarn. (Rok.).
  32. grmólja, f., vzhŠt.- C.; pogl. gomolja.
  33. grmòt, -móta, m. der Donner, C.
  34. grmóta, f. heftiges Summen (der Bienen), Danj.- C.
  35. grmotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. rumpeln, toben, donnern, Fr.- C.
  36. grmótən, -tna, adj. donnernd, (grom-) Jan.
  37. grmovína, f. das Strauchwerk, C., Z.
  38. grmovı̑t, adj. buschig, gebüschreich, Jan., Šol.
  39. grmǫ̑vjast, adj. gesträuchartig, buschig: grmovjasta gošča, Fr.- C.
  40. grmǫ̑vje, n. das Gesträuch, das Gebüsch; der Busch; — tudi: grmọ̑vje.
  41. grmǫ̑vjiče, n. dem. grmovje, Danj.- Valj. (Rad).
  42. grmovlja, f. = mravlja, Zilj.- Jan. (Rok.); — prim. grmoleti. (?)
  43. grmǫ̑vnat, adj. strauchig, buschig, Cig., Jan., C.; Strauch-, Cig.
  44. grmǫ́vnik, m. die Strauchschnecke (helix nemoralis), Erj. (Ž.).
  45. grmovnjàk, m. der Buschmann, Erj. (Som.).
  46. grmǫ́vščica, f. der Waldlaubvogel, der Laubsänger (regulus sibilatrix), Cig., Frey. (F.), Levst. (Nauk); — prim. grmuša.
  47. grmúča, f. der Haufe: g. moke, kamenja, C.; — beide Hände (Fäuste) voll, Fr.- C.; — der Klumpen: g. sira, ein Käselaib, Poh., SlN.- C.
  48. grmȗčka, f. dem. grmuča, vzhŠt.- C.
  49. 1. grmúlja, f. = grmuča, SlGradec, vzhŠt.- C.
  50. 2. grmúlja, f. die Gluckhenne, Cig., (kokla, ki v grmovju vali), Z.
  51. grmúša, f. der Laubsänger (ficedula hippolais), Erj. (Rok.); (grmušča, Habd.- Mik.); — hs.
  52. grmȗšək, -ška, m. das Büschel: g. ključev, ein Bund Schlüssel, Jan.
  53. grmúšəlj, -šlja, m. das Büschel: g. las, ein Büschel Haare, Z.; g. ključev, ein Bund Schlüssel, Jan.
  54. grmȗšəljc, -šəljca, m. dem. grmušelj; Pa letas grmušeljc Ti dam iz kropiv, Npes.-Schein.
  55. gŕnəc, -nca, m. 1) listni koš, Hal.- C.; — 2) der Tiegel, h. t.- Cig. (T.); — der Topf, Cig., Jan.; (po drugih slov. jezikih).
  56. gŕniti, * gȓnem, vb. impf. 1) raffen, zusammenscharren, ogr., Št.- C.; g. zrnje, C.; — 2) scharenweise gehen, wallen: ljudstvo grne v mesto, C.; ko pridejo v veliko to mesto, grnejo ljudje skupaj, Cv.
  57. grǫ̑b, grǫ́ba, adj. 1) massiv, groß: grobo hrastje, ogr.- C., Savinska dol.; groba klop, vzhŠt.; groba krava, Polj.; (pre)grobi hlebi, Pohl. (Km.); — grobo, viel: grobo ljudi, penez, vzhŠt.; krčmar grobo računi, Svet. (Rok.); — 2) großartig, stattlich: groba hiša, Lašče- Levst. (M.); groba deklina, Hal.- C.; kar zijal je, ker se mu je vse tako grobo zdelo, Levst. (Zb. sp.); — tüchtig: groba mojškra, Svet. (Rok.); — vornehm: grobi ljudje, Lašče- Levst. (M.); — sauber, hübsch: grob dečko, groba deklina, vzhŠt.- C., Mik.; grobja obleka, das prächtigere Gewand, Litija; — 3) derb, roh, ungeschlacht, Meg., Dict.- Mik., Cig., Jan.; groba beseda, plumpes, beleidigendes Wort, Cig.
  58. gròb, gróba, m. 1) das Grab; na grobu, am Grabe; g. kopati; starec ves v grob visi, der Alte ist dem Grabe schon sehr nahe, Dict.; — 2) das Kartoffelgrübchen: nekoliko grobov izkopati, jvzhŠt.; — 3) nam. grot, der Mühltrichter, die Mühlgosse, vzhŠt.- C., Poh.
  59. grobáč, m. der Senker, der Gruber, vzhŠt.- C.
  60. grọ̑banica, f. 1) = grebenica, der Grubensenker, die zu vergrubende oder vergrubte Rebe, Cig., Jan., C., jvzhŠt.; — 2) die schmale Grubenhaue, jvzhŠt.; — 3) die Senkergrube, C.
  61. grobánja, f. eine Vertiefung: g. na cesti, Blc.-C.
  62. grọ̑banka, f. = grobanica, C.
  63. 1. grobár, -rja, m. 1) = grobokop, Cig., Jan., Erj. (Izb. sp.); — 2) der Todtengräber (necrophorus vespillo), Erj. (Ž.); tudi: grǫ̑bar.
  64. 2. grọ̑bar, -rja, m. der Weingartengruber, C., jvzhŠt.; — prim. grobati.
  65. grobaríca, f. grobarjeva žena, tudi: grǫ̑barica, Valj. (Rad).
  66. grobárski, adj. Todtengräber-, Jan. (H.).
  67. grọ̑bati, -am, vb. impf. Reben absenken, gruben, Cig., Jan., jvzhŠt.; — menda iz nem. gruben, Levst. (Rok.).
  68. grȏbəc, -bca, m. dem. grob.
  69. grobə̀k, -bkà, m. dem. grob.
  70. grọ̑bəljnik, m. tisti, ki groblje dela, C.
  71. gróbən, -bna, adj. Grabes-: grobna tihota, die Grabesstille.
  72. grobìč, -íča, m. dem. grob, Cig., Jan.
  73. grobijȃn, m. ein grober Mensch, der Grobian.
  74. grobijȃnčevati, -ujem, vb. impf. sich grob benehmen, ogr.- C.
  75. grobijȃnəc, -nca, m. = grobijan, C.
  76. grobijȃnski, adj. grob, unfreundlich.
  77. grobijȃnščina, f. die Grobheit, vzhŠt.- C.
  78. grobína, f. die Kunstlosigkeit, die Roheit, Dict., Mik.
  79. grobíšče, n. die Grabstätte, der Begräbnisplatz, der Friedhof; — die Grabesstelle: od posestnih grobišč jemati plačilo, Levst. (Nauk).
  80. grǫ̑bje, n. coll. die Gräber, der Friedhof, Mur., Cig., Jan., C., ogr.- Valj. (Rad); židovsko g., Zv.
  81. grọ̑blja, f. der Steinhaufen; iz Jeruzalema so groblje kamenja storili, Dalm.; groblje, Schutt, Ruinen, Cig., Jan., M.; pos. kup kamenja z njive pobranega, Jarn., Ljub.; ledniška g., die Moräne, Jes.
  82. grobljíšče, n. der Schutthaufen, Jan.
  83. grobníca, f. die Grabkammer, die Gruft, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; die Grabhöhle, Mur., Jan.
  84. grobník, m. der Todtengräber, Jan.
  85. grobokòp, * -kǫ́pa, m. der Todtengräber, Cig., nk.
  86. grobolẹ́tinast, adj. mit starken Jahresringen, grobjährig, V.-Cig.
  87. groborùn, -rúna, adj. mit grobem Vlies, Jan.
  88. grobọ̑st, f. 1) die Ansehnlichkeit, die Großartigkeit, Z.; — prim. grob 1), 2); — 2) die Derbheit, die Grobheit, Mur., Cig., Jan.
  89. grobotę́htən, -tna, adj. gewichtig, Z.; — wichtig, C.
  90. groboúmən, -mna, adj. derbsinnig, Vrt.
  91. groboústən, -stna, adj. = širokousten, C.
  92. grobǫ̑vje, n. coll. die Gräber.
  93. grobǫ́vnica, f., Z., Jan. (H.); pogl. hijena.
  94. grobovȏłnat, adj. grobwollig, Jan.
  95. grǫ̑d, m. 1) der Mühltrichter, Cig., C., M., Št.; "posoda v mlinu, v katero se žito vsipa, da potem po koritcu na kamen pada", Mik.; = pl. grodi, Ig; — 2) der Brunnenkasten, ogr.- C.; — 3) die Schiebtruhe, Mur., Cig., Jan., Nov.- C.; SlGor.; — prim. grot.
  96. grǫ̑d, f. die Brust: skopčeva g., die Hammelbrust, Cig.; nav. pl. grodi, die Brust, Habd.- Mik., Kor.- Cig., Cig. (T.), DZ.; ("hrod", das Gerippe, Guts.; grod, m.: pod grodom, unter den Rippen, C.).
  97. grǫ̑dək, -dka, m. dem. grod, kleine Schiebtruhe, Mur.
  98. grǫ́dəlj, -dlja, m. das Roheisen, das Schmelzeisen, V.-Cig., Gor.- C.; topovi iz grodlja, Let.; — der Eisenklumpen (gródelj), Gor.- DSv.
  99. grǫ́dən, -dna, adj. zur Brust gehörig: grodna rebra, wahre Rippen, Cig. (T.).
  100. grǫ̑dje, n. das Gerippe (hrodje, Guts., Jarn.); — prim. ogrodje.

   10.401 10.501 10.601 10.701 10.801 10.901 11.001 11.101 11.201 11.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA