Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (10.701-10.800)

  1. grenkóba, f. die Bitterkeit, das Bittere.
  2. grenkóbən, -bna, adj. mit Bitterkeit versetzt, herb, bitter, Jan.
  3. grenkokǫ́žən, -žna, adj. mit bitterer Schale, Levst. (Zb. sp.).
  4. grenkoslàd, -sláda, m. der bittersüße Nachtschatten (solanum dulcamara), Tuš. (R.).
  5. grenkosládən, -dna, adj. bittersüß: grenkosladni razhodnik = grenkoslad, Vrt.
  6. grenkosółzən, -zna, adj. bittere Thränen vergießend: grenkosolzne oči, Levst. (Zb. sp.).
  7. grenkọ̑st, f. die Bitterkeit; — pren. grenkosti življenja, die Bitterkeiten des Lebens.
  8. grenkóta, f. = grenkost, Cig., Jan.; — etwas Bitteres: Z grenkotami ne sili več bolnika, Preš.; grenkọ̑ta, Valj. (Rad).
  9. grenkótən, -tna, adj. = grenkoben, Jan.
  10. grenkoȗstnik, m. der Bitteres liebt, M.
  11. grenkováti, -ȗjem, vb. impf. etwas bitter sein, Mur.
  12. grenkúlja, f. das Gnadenkraut (gratiola offic.), Nov.
  13. grenkúljica, f. die Gundelrebe (glechoma hederacea), Medv. (Rok.), Tuš. (R.).
  14. grenljáti, -ȃm, vb. impf. bitterlich sein, Cig.
  15. grenóba, f. = grenkoba, Jan.
  16. grenóbiti, * -ȏbim, vb. impf. = greniti, Cig.
  17. grenóta, f. = grenkota, C.
  18. grę́pa, f. = gruča, kepa, C., Notr.; — palica z grepo ali glavo na konci, Zv.; — pogl. greba.
  19. grę́pati, -pam, -pljem, vb. impf., Z., Jan. (H.), pogl. hrepati.
  20. grẹ̑s, m. 1) der Gries; — 2) kiesiger Sand, Z.; — die Sandbank, C.; — prim. nem. Gries.
  21. grẹ̑snica, f. podolgovata mrežasta priprava, pod katero se nabira gres, Ig.
  22. grẹ́šati, -am, vb. impf. = pogrešati, vermissen, missen, Cig., Jan., C., Gor.
  23. grẹ́šən, -šna, adj. sündhaft, sündig; grešen človek, grešno življenje.
  24. grẹšénje, n. das Sündigen.
  25. grẹšíti, -ím, vb. impf. 1) fehlen, sündigen; (tudi pf. = pregrešiti, eine Sünde begehen, Cig.); g. zoper koga, kaj; — 2) verfehlen: pot g., einen Irrweg gehen, Dict., Cig.; — znali so las zadeti, da niso grešili, Dalm.- C.; — božjih pravd g., Trub., Dalm.; uma grešim = blede se mi, Dol.; — tudi: grẹ́šiti, Dict.
  26. grẹšljìv, -íva, adj. fehlbar, sündig, Cig., Jan.
  27. grẹ́šnica, f. die Sünderin.
  28. grẹ́šnik, m. 1) der Sünder; — 2) suh vol: dva grešnika je vpregel, C., Notr.- M.
  29. grẹ́šnost, f. die Sündhaftigkeit.
  30. grę̑špa, f. die Runzel, Jan. (H.), Bes.; — prim. it. crespa, Runzel.
  31. grę̑šta, f. ein Kranz (von Zwiebeln, Knoblauch u. dgl.), Nov.- C.; čebulova grešta, SlN.; — pogl. rešta.
  32. greštȃłka, f. trozob, tolkač, s katerim se grozdje tolče, kajk.- Valj. (Rad).
  33. grę́štati, -am, vb. impf. quetschen: grozdje g., kajk.- Valj. (Rad).
  34. grẹ̑təv, -tve, f. das Wärmen, Cig.
  35. grẹ́ti, grẹ̑jem, vb. impf. 1) wärmen; solnce greje; g. se pri peči, na solncu, sich am Ofen, an der Sonne wärmen; železo dejati gret, das Bügeleisen ins Feuer legen; dobro se je greti, po zimi in po leti, Npreg.- Soška dol.- Erj. (Torb.).
  36. grẹ́titi se, -i se, vb. impf. greti se = začenja biti gorko (spomladi), Gor.- Mik.
  37. grẹ́tje, n. das Wärmen.
  38. gretúne, f. pl., pogl. gratune.
  39. grẹ̑tva, f. = gretev, Kast.- C.
  40. grẹ̑va, f. = kes, Trub.- C.; — prim. grevati.
  41. grẹ́vati, grẹ̑vam, vb. impf. greva me, es reut mich; grehov me greva, Dalm.- C.; grevajo me moji grehi; — prim. stvn. hriuwan, gereuen, Mik.
  42. grẹ̑vəc, -vca, m. der Erwärmer, Valj. (Rad).
  43. grẹvénje, n. = gretje, Dict.
  44. grẹ̑vinga, f. = kesanje; — prim. grevati.
  45. grę̑z, m. der Schmant, der Schlamm, Cig. (T.); — das Moor, kajk.- Valj. (Rad).
  46. grę̑z, -ı̑, f. 1) weicher und tiefer Koth, morastige Stelle, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.; — pl. grezi, der Morast, der Moorgrund, Mur., Jan.; — 2) der Abgrund, C., ZgD.; — navpična votlina v rudniku (Senkel), DSv.
  47. grę́za, f. = grez, blato; po obcestnih roviščih se ne sme trpeti visoka trava, grmovje in greza (blato), Levst. (Cest.).
  48. grę́zast, adj. morastig, Mur.
  49. grę́zən, -zna, adj. = morastig, C.; Schlamm-: grezna kopel, das Schlammbad, grezna melina, die Schlammbank, Cig. (T.).
  50. grezetína, f. = grezi, der Moorgrund, Dol., Svet. (Rok.).
  51. grezíłən, -łna, adj. Senk-: grezı̑łna vrv, die Lothleine, Cig.
  52. grezílọ, n. das Senkblei, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Pot.- C.
  53. grezína, f. der Morast, Jan.
  54. grezíti, -ím, vb. impf. 1) senken, C.; — 2) einsinken, Jan.
  55. grezíti se, -í se, vb. impf. grezi se mi = toži se mi, ne da se mi, Drežnica pod Krnom- Erj. (Torb.); — pogl. groziti se 7).
  56. grę̑znat, adj. sumpfig, Jan.
  57. grezníca, f. die Senkgrube, Erj. (Min.); greznice in podzemeljski jarki — so slabo osnovani, Zv.
  58. grę́zniti, grę̑znem, vb. impf. einsinken, C.
  59. gréznọ, n. = brezdno, der Abgrund, Dict., Jan., Trst. (Let.).
  60. grę́zovica, f. das Teichried, die Schlammbinse (heleocharis), Medv. (Rok.).
  61. grezovína, f. schlammiger Boden, der Schlickboden, Cig., Jan.
  62. grezovı̑t, adj. moorig, Cig., Jan.
  63. grezúlja, f. die Moorsimse (Scheuchzeria), Medv. (Rok.).
  64. grgánija, f. neka vinska trta, Vrtov.- C., Nov., Ip., GBrda- Erj. (Torb.).
  65. gŕgati, gȓgam, vb. impf. 1) gurgeln, Cig.; — 2) girren, Dict.- Mik.
  66. gŕgavəc, -vca, m. 1) die Gurgel, Rez.- C.; — 2) der Adamsapfel, C.
  67. grgljáti, -ȃm, vb. impf. sprudeln: voda izpod skale grglja, Z.
  68. grgoljáti, -ȃm, vb. impf. girren, V.-Cig.; golobje so grgoljali, SlN.
  69. grgòt, -góta, m. das Gurgeln, das Röcheln, Cig., Jan.
  70. grgotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) gurgeln, Cig., Jan., C.; — 2) girren, Mur., Jan.
  71. grgótəc, -tca, m. die Gurgel, C.
  72. grgotljáti, -ȃm, vb. impf. girren, Mur.
  73. grgȏtnica, f. das Gurgelwasser, Cig.
  74. grgráč, m. der Röchler, Cig.
  75. grgrȃnje, n. 1) das Gurgeln, das Röcheln; — 2) das Gurgelwasser.
  76. grgráti, -ȃm, vb. impf. gurgeln, röcheln.
  77. grgràv, -áva, adj. röchelnd, Jan.
  78. grgrȃvəc, -vca, m. der Gurgler, Cig., M.
  79. grgúkati, -kam, -čem, vb. impf. girren, C., Glas.; — prim. gorgukati.
  80. grgútati, -am, vb. impf. = grgotati, Z.
  81. grgȗtəc, -tca, m. die Luftröhre, Guts., Jarn.
  82. grı̑b, m. = gribanj, SlGor.- C.
  83. 1. gríba, f. = greba (gruda, kepa): gribe tolči, Dol.; — prim. greba.
  84. 2. gríba, f., C., pogl. griva 2).
  85. gribȃnj, m. = gribanja, C.
  86. gribánja, f. der Herrenpilz (boletus edulis), SlGor.- C., Poh.- C.; — prim. glibanja.
  87. gríč, m. 1) der Hügel; — 2) ein steiniger Ort, C.; die Schutthalde, Modreja- Erj. (Torb.); peščeni plazi, griči ali griže imenovani, Rut. (Zg. Tolm.); — tudi: grìč, gríča.
  88. gríča, f. "bodljivo kostanjevo oplodje", Trnovo, Ben.- Erj. (Torb.).
  89. grı̑čar, -rja, m. der Hügelbewohner, Cig.
  90. gríčast, adj. 1) hügelig; — 2) rauh, Cig.; g. pot, Kast.- C.
  91. gričàt, -áta, adj. hügelig, Cig., Jan.
  92. gríčəc, -čca, m. dem. grič, Valj. (Rad).
  93. gríčək, -čka, m. dem. grič; 1) das Hügelchen; — 2) grički, die Rauhigkeiten, Cig.
  94. gričeváti, -ȗjem, vb. impf. den Laut "griču" hören lassen: ščinkovec gričuje, SlN.
  95. gríčevje, n. das Alpenröschen (rhododendron hirsutum), Stranje ( Gor.)- Nov.
  96. grı̑čnat, adj. hügelig, C.
  97. gríču, interj. posnemanje glasu ščinkavčevega, Cig.
  98. grīf, m. bajeslovno bitje, der Greif, C.
  99. grı̑gəc, -gca, m. die Grille, Rez.- C.
  100. grigetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) zirpen: grigič grigeče, Rez.- C.; — 2) klingeln, Rez.- C.

   10.201 10.301 10.401 10.501 10.601 10.701 10.801 10.901 11.001 11.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA