Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (10.401-10.500)

  1. grákati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen, Valj. (Rad); kavke grakajo, kajk.- Valj. (Rad), SlN.- C.
  2. grákniti, grȃknem, vb. pf. einen krächzenden Laut von sich geben, Z., Zora.
  3. graktáti, -tȃm, vb. impf. krächzende Laute von sich geben, Mur.
  4. grām, m. ednica nove utežne mere, das Gramm.
  5. gramáda, f. = grmada, Cig., Mik., Levst. (Zb. sp.).
  6. gramātičən, -čna, adj. slovničen, grammatisch.
  7. gramātik, m. slovničar, der Grammatiker, Jan., nk.
  8. gramātika, f. slovnica, die Grammatik.
  9. gramātikar, -rja, m. = gramatik, Cig., Jan.
  10. grȃmba, f. = gruda, GBrda; — prim. grampa 2).
  11. grámos, m. = gramoz, C., Levst. (Cest.).
  12. gramòz, -ǫ́za, m. der Schotter, Jan., Levst. (Nauk); grámoz, BlKr.- Levst. (Rok.).
  13. grámpa, f. 1) klümperiger Bodensatz, Cig., Jan.; oljna g., die Oeldrüse, Dict., Cig., Polj.; vinska g., der Weinstein, Z., M., Štrek.; — 2) die Rauhheit, die Unebenheit, Mur.; grampe naj bodo polikana cesta, Ravn.- C.; — prim. kor.-nem. gramp'l, bav. gramel.
  14. grámpast, adj. 1) voll Satz, Cig.; — 2) rauh, uneben, Jan.; grampasta skorja, cesta, M., C.; grampasta zemlja, klümperig, knollig, steinig, C., Pirc; pren. = robat, telebast, Slom.- C.
  15. grámpav, adj. 1) = grampast 1), Z.; — 2) = grampast 2), Levst. (M.).
  16. grámzelišče, n. die Preiselbeere (vaccinium vitis idaea), ("gramzelše"), Gor.- Levst. (Zb. sp.); — prim. kor.-nem. grante, die Preiselbeere.
  17. grān, m. stara lekarniška utež: der Gran; zlatniški gran, der Ducatengran, Cel. (Ar.).
  18. 1. grȃna, f. 1) der Zweig, kajk.- Valj. (Rad), Cig., Jan., Mik., nk.; — pren. jugoslovanske grane Slovanov, SlN.; — 2) ein Unkraut, C.; die Quecke (triticum repens), Štrek., Prešnjica ( Ist.)- Erj. (Torb.); — tudi: die Moorhirse (sorghum halepense), Osep (Ist.)- Erj. (Torb.).
  19. 2. grána, f. g. obročev na sodu, eine Reihe von Fassreifen, vzhŠt.- C.; — = rešta ( n. pr. kostanjev), BlKr.- DSv.
  20. granāt, m. der Granatstein, Cig., Jan., Cig. (T.).
  21. granāta, f. votla krogla napolnjena z razletnimi drobci, die Granate.
  22. granātast, adj. granatartig, Cig.
  23. granātən, -tna, adj. Granat-: granatno jabolko, Jan.
  24. granātnica, f. der Granatapfel, C.
  25. granatoīd, m. rombasti dvanajsterec, das Granatoid, Cig. (T.).
  26. granātov, adj. Granat-: granatovo jabolko, der Granatapfel, Cig.
  27. granātovəc, -vca, m. der Granatbaum (punica), Tuš. (B.).
  28. gránes, m. der Vers, nk.; trohajski granesi, Levst. ( LjZv.); — stsl.
  29. granẹ́ti, -ím, vb. impf. leuchten: solnce grani, Mik. (V. Gr. I. 321.); luč skozi špranje grani, Mik. (Et.).
  30. gránezəlj, -zlja, m. 1) das Wiesel, SlGor.- C.; (izrekajo tudi: "grájnežəlj", SlGor.); — 2) der Bart vom Ohr bis zum Mund, Fr.- C.; — prim. granoselj.
  31. gránfor, m. neka ptica, ogr.- Valj. (Rad); (= krokar? C.).
  32. grángošje, n. das Grenzgebüsch, Valj. (Rad).
  33. grȃnica, f. die Landes-, Reichsgrenze, Mur., Cig., Jan., Mik.
  34. grȃničar, -rja, m. der Bewohner der einstigen Militärgrenze, der Grenzer, der Grenzsoldat, Mur., Cig., Jan., nk.
  35. grȃničarski, adj. Grenzer-; graničarski polk, das Grenzregiment, Cig., Jan.
  36. grȃničən, -čna, adj. die Grenze betreffend, Jan.
  37. grȃničica, f. dem. gran(ic)a; kleiner Zweig, Prip.- Mik.
  38. granīt, m. zrnast, trd kamen: der Granit.
  39. granītast, adj. granitartig; — Granit-, Cig.
  40. granītən, -tna, adj. granitisch, Granit-, Cig., Jan.; granitna skala, Cig.
  41. gráno, -nesa, n. der Vers, Šol., C., Zora; — stsl.
  42. gránosəlj, -slja, m. das Wiesel, Mariborska ok.- C.; — prim. rus. gornostalь, gornostaj, das Wiesel, C. ( Vest. II. 60.).
  43. gránosljək, -səljka, (-sljəka), m. dem. granoselj, (gránoslek) Mur., SlGor.
  44. grȃntati, -am, vb. impf. fressen: krava granta sadje, Krn- Erj. (Torb.).
  45. gràp, grápa, m. die Egge, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  46. 1. grápa, f. vom Regen hohl ausgewaschener Weg, der Waldstromgraben, die Bergschlucht, Cig., C., Nov., Jes.; — der Abzugsgraben, Cig., Jan., C.; grapa na njivi, Vrtov.- C.
  47. 2. grápa, f. = grampa, Cig.
  48. grápast, adj. rauh, uneben, Cig., C.; glava peklenskega Škrata je pomaljala svoj dolgi, grapasti jezik, LjZv.; — prim. grampast 2).
  49. grápav, adj. rauh, Cig., Jan., C.; grapav kakor z otrobi potresen, Pohl. (Km.); — schwammig (o repi), SlGor.- C.; — prim. grampav.
  50. grápica, f. dem. grapa; das Grübchen, M.
  51. grápina, f. po hudournikih razrit svet, Rut. (Zg. Tolm.).
  52. grása, f. coll. zerhackte Nadelholzäste als Bedeckung der Kohlenmeiler, die Beflüschung, Cig., oder als Streu, C.; — prim. št.-nem. das Graßich.
  53. grȃsati, * -am, vb. impf. kopo g., den Kohlenmeiler mit Reisern bedecken, Cig., Gor.
  54. grȃsiti, * -im, vb. impf. = grasati, Cig.
  55. grȃsp, m. die Klaue, die Kralle, Rez.- C.; — prim. it. graspo, Kamm der Weintraube. (?)
  56. grȃspati, -am, vb. impf. = praskati, Rez.- C.; — prim. kraspati.
  57. graščák, m. der Schlossherr, der Gutsbesitzer.
  58. graščákinja, f. die Schlossfrau, die Gutsbesitzerin.
  59. graščàn, -ána, m. der Burgbewohner, Jan.
  60. graščína, f. die Gutsherrschaft; državna g., die Domäne, DZ.
  61. graščı̑nar, -rja, m. der Gutsbesitzer, Cig.
  62. graščı̑nski, adj. zur Gutsherrschaft gehörig, herrschaftlich.
  63. grȃšəc, -šca, m. dem. grah, Valj. (Rad).
  64. grȃšək, -ška, m. dem. grah, Valj. (Rad); g. pletenec, die Klemmerbse, Cig.
  65. gráševəc, -vca, m. der Erbsenstein, Erj. (Min.).
  66. graševína, f. neka vinska trta: der Riesling, Hal.- Erj. (Torb.), vzhŠt.- C.
  67. grȃšica, f. die Wicke (vicia), Meg., Cig., C.; obilo grašice se je pokazalo po žitih, LjZv.; navadna g., die Ackerwicke, die Futterwicke ( v. sativa), Tuš. (R.); plotna g., die Zaunwicke ( v. sepium), C., Nov., Tuš. (R.); ptičja g., die Vogelwicke ( v. cracca), C., Tuš. (R.); — pren. (o svinčenkah): kaj se bojim tiste mrzle svinčene grašice! Str.
  68. grȃšič, m. die Wicke (vicia), vzhŠt.- C.
  69. grȃšičən, -čna, adj. zur Wicke gehörig: grašična moka, Wickenmehl, Cig.
  70. grȃšičnica, f. das Wickenstroh, Cig.
  71. grȃšičnjak, m. das Wickenbrot, Cig.
  72. grášiti se, grȃšim se, vb. impf. den Erbsen ähnlich werden, erbsengroß werden: grozdje se graši, ogr.- C.; — dež se graši, der Regen friert zu Graupen, Z.
  73. grȃšnat, adj. erbsenartig, Hal.- C.
  74. grȃšnica, f. das Erbsenstroh, ( das Fisolenstroh, SlGor.- C.); — prim. grah.
  75. grȃtati, -am, vb. pf. = postati, posrečiti se, Mik., Št., ogr.; iz nem. gerathen.
  76. gratováti, -ȗjem, vb. impf. ad gratati, ogr.- Valj. (Rad).
  77. gratulácija, f. čestitanje, die Gratulation.
  78. gratúne, f. pl. der Wagenkorb (für Mist u. dgl.), Z., Blc.-C.; (gretune), gnojni koš, iz bek spleten, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. it. grada, geflochtener Fischbehälter, lat. crates, Flechtwerk, Mik. (Et.).
  79. gravitácija, f. die Gravitation, Cig. (T.); — prim. težnost.
  80. 1. gȓb, m. = grba, Dalm., Jap.- C., Mur., Jan., Mik.; — devetih grbov trava; gemeiner Frauenmantel (alchemilla vulgaris), Josch.
  81. 2. gȓb, m. das Wappen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. rus. gerbъ, češ. herb, iz nem. Erbe, Dan.
  82. gŕba, f. 1) der Höcker, der Buckel; — der Rücken ( zaničlj.); po grbi dobiti, Schläge auf den Rücken bekommen, Z.; — pl. grbe, Bodenerhebungen, Cig. (T.); — 2) die Runzel, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik.; grbe v obrazu, Gesichtsfalten, Cig.; — die Knülle, der Knitter, Cig.; — 3) die Spannerraupe, Erj. (Rok.); — 4) die Barbe (barbus plebeius), Cig., Frey. (F.), Notr.- Erj. (Torb.).
  83. grbáč, m. 1) der Höckerzahn, Erj. (Z.); — 2) der Runzelige, Mur., Mik.
  84. grbáča, f. 1) die Höckerraupe, Cig.; — 2) ein runzeliges Weib, Mur., Mik.
  85. grbáčiti, -ȃčim, vb. impf. = grbančiti, Mur., vzhŠt.- C.
  86. grbánčast, adj. runzelig, Cig.
  87. grbánčiti, -ȃnčim, vb. impf. runzeln; čelo g.; g. se, runzelig werden; einschrumpfen.
  88. grbánəc, -nca, m. die Runzel, V.-Cig., vzhŠt.- C.
  89. grbániti, -ȃnim, vb. impf. runzeln, knüllen, Blc.-C.
  90. grbánja, f. die Runzel, C., Z.; die Falte: g. na oblačilu, Blc.-C.
  91. gŕbast, adj. 1) höckerig, buckelig; — 2) runzelig, Mur., Cig., Mik.
  92. grbàt, -áta, adj. voll Buckel, Cig.
  93. gŕbati, gȓbam, vb. impf. runzeln, Meg.- Mik., Mur., Jan.; (beim Nähen) Falten machen, Cig., C.
  94. gŕbav, adj. 1) höckerig, buckelig, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan.; — 2) runzelig, Mur., Cig., Jan.
  95. grbȃva, f. der Höcker, Mur., Cig.
  96. grbȃvast, adj. = grbast, Jan. (H.).
  97. gŕbavəc, -vca, m. 1) der Höckerige, der Bucklige, Habd.- Mik., Cig., Jan.; — 2) der Runzelige, Mur.
  98. grbavẹ́ti, -ím, vb. impf. runzlicht werden, Fr.- C.
  99. grbȃvica, f. dem. grbava, Mur., Cig.
  100. grbȃvičast, adj. = runzelig, Jan. (H.).

   9.901 10.001 10.101 10.201 10.301 10.401 10.501 10.601 10.701 10.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA