Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (10.301-10.400)

  1. grabǫ̑n, m. der Räuber, C.
  2. grabráča, f. gabrova palica, kajk.- Valj. (Rad).
  3. grȃbsati, -am, vb. impf. kratzen, C.
  4. grabúlja, f. = grabežnica, das Raubbein (der Insecten), Z.
  5. 1. grȃd, grȃda, gradȗ, m. 1) die Burg, das Schloss; cesarski g., die kaiserliche Burg; letni g., das Sommerschloss; gradove zidati v oblake, Luftschlösser bauen, Preš.; — 2) = mesto, die Stadt, Ist.- C., Krelj; — 3) pl. gradi, der Presskufenkranz, das Pressgesimse, Hal.- C.
  6. 2. gràd, gráda, m. = toča, Meg.- Mik., Jan., C., Vrt.; — hs.
  7. gradȃnica, f. 1) trta ali verižica, ki veže plužno drevo s kolci, Gor., Dol., Št.; — 2) stacheliges Halsband der Hunde, Cig., C., Gor.; (menda nam. gredaljnica).
  8. gradáša, f. der Wollenkamm, die Hechel, Z., C., Notr.; nav. pl. gradaše, Gor., Dol., Notr.; (gredaše) Cig., Jan., C., DZ.
  9. gradášanje, n. der Krämpelbeleg, (gred-) DZ.
  10. gradȃšar, -rja, m. der Kardätschenmacher, (gred-) Cig.
  11. gradášati, -am, vb. impf. = gradašiti, Cig.
  12. gradášavəc, -vca, m. der Hechler, der Krämpler, (gred-) Cig., Jan.
  13. gradášavka, f. die Krämplerin, (gred-) Cig.
  14. gradášice, f. pl. dem. gradaše, (gred-) Cig.
  15. gradášiti, -ȃšim, vb. impf. hecheln, krämpeln: g. volno, Dict., Notr.; (gred-), Jan.; — prim. it. cardeggiare, nem. kardätschen.
  16. grȃdba, f. 1) die Umzäunung, C.; — 2) der Wall, das Festungsbollwerk, Cig., Jan., Šol. ( češ.); — 3) der Bau, Cig., Jan., C.; ( hs.).
  17. grȃdəc, -dca, m. dem. grad, Mur.
  18. grȃdək, -dka, m. dem. grad, Mur.
  19. grádən, -dna, m. die Stein- oder Wintereiche (quercus sessiliflora), Cig., Jan., Tuš. (R.), Dol., Kras- Erj. (Torb.); (grádənj, -dnja, Štrek.).
  20. gradíca, f. kleine Umzäunung, M.
  21. gradìč, -íča, m. dem. grad; das Schlösschen.
  22. gradı̑čək, -čka, m. dem. gradič; gradovi, gradiči in gradički, Slovan.
  23. gradína, f. 1) die Umzäunung, der Hof, C., Z.; — 2) die Burg, das Schloss, die Festung, das Bollwerk, C., Raič (Slov.); — 3) die Burgruine, Cig. (T.), C.; stara g. = mirišče, C.
  24. gradínast, adj. ruinenförmig, Cig. (T.).
  25. gradíšče, n. 1) die Burgstätte, der Ort, wo ein Schloss gestanden hat, Mur., Cig.; — 2) die Ringmauer, der Schlosswall, Mur., M.; — 3) eine mit Pfählen eingefriedete Stätte, M., Z.; prim. kolišče.
  26. gradı̑ščnica, f. die Palissade, V.-Cig., Notr.- M.
  27. gradı̑ščnik, m. der Schlossbauer, Cig.
  28. gradı̑telj, m. der Baumeister, Levst. (Nauk), nk.; — hs.
  29. gradı̑teljstvọ, n. die Architectur, Nov.- C.; — das Baumeistergewerbe, Levst. (Nauk), nk.
  30. gradíti, -ím, vb. impf. 1) einzäunen; vrt, travnik g.; — 2) zudämmen, deichen, Cig.; reko g., den Strom eindämmen, Cig., Jan.; — 3) bauen: hišo, cerkev g., ogr.- C., nk. ( hs.).
  31. gradı̑vəc, -vca, m. der Heckenbinder, Cig.
  32. gradı̑vọ, n. das Baumaterial, Cig., Jan., DZ., nk.; pren. das Material, Jan., nk.; g. nabirati za kako znanstveno delo, nk.
  33. gradjàn, -ána, m., nk., pogl. grajan.
  34. gradlı̑nəc, -nca, m. = graden, jvzhŠt.; (izgovarjajo tudi "graglinec", menda nam. gradninec?).
  35. 1. gradník, m. 1) der Verzäuner, Z.; tisti, ki plot dela, C.; — 2) der Schloss- oder Burghauptmann, Cig., Jan.; — der Schlossherr, Z.; Gradnik ga (krompir) rad v salati je, Npes.-K.; Na strmi grad, — Kjer mlad gradnik bolan leži, Preš.
  36. 2. gradník, m. = graden, Z.
  37. gradnják, m. = graden, Trst. (Let.).
  38. gradováti, -ȗjem, vb. impf. gradieren ( chem.), Cig. (T.).
  39. gradǫ́vən, -vna, adj. = gradski, M.; gradov(e)na vrata, ogr.- Mik.
  40. grȃdski, adj. Burg-, Schloss-, herrschaftlich, Mur., nk.; ( nav. grajski).
  41. gradščína, f., Levst. (Nauk), pogl. graščina.
  42. grāfičən, -čna, adj. h grafiki spadajoč, graphisch, nk.
  43. grāfika, f. risarstvo in pisarstvo, pos. diplomatiško pisarstvo, die Graphik.
  44. grafīt, m. neka rudnina, s katero se lahko piše, der Graphit, Cig. (T.).
  45. gràh, gráha, m. die Erbse (pisum sativum); die Fisole, vzhŠt., ogr.- C., BlKr.; die Fisole, die Erbse, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); grah je boljše vrste fižol, Polj.; — peški g., die Bodenfisole, ogr.- C.; — divji g., eine Art Platterbse (lathyrus silvester), Josch.
  46. grȃhar, -rja, m. der Erbsenkäfer, Jan. (H.).
  47. grȃharica, f. = grahasto pišče, Polj.
  48. gráhast, adj. 1) erbsenartig; grahasti kamen, der Erbsenstein, Cig.; — 2) gesprenkelt, tüpfelig, buntfleckig, Cig., Jan.; grahasta kokoš, Mik.
  49. grȃhəc, -hca, m. dem. grah, Mur.
  50. grȃhək, -hka, m. dem. grah, Jan.
  51. gráhišče, n. der Erbsenacker, Jan.; ( der Fisolenacker, Mur.); — prim. grah.
  52. grȃhka, f. = grašica, ogr.- C.
  53. grȃhlja, f. die Häringsmöwe (larus fuscus), Frey. (F.).
  54. gráhljast, adj. = grahast 2): grahljasta raca, kokoš, C., Lašče- Levst. (M.); grahljasta jajčka, Vrt.
  55. gráholj, m. = grahor, die Wicke (vicia), Z.
  56. gráholjica, f. poljska g., die Zaunwicke (vicia sepium), C.
  57. gráholjka, f. = graholj, C.
  58. gráholjnat, adj. = grahast 2): graholjnata kokoš, jvzhŠt.
  59. gráhor, -ra, m. die Wicke (vicia), Cig., SlGor.- C., Mik.; grahor ali grašica v žitu, Dict.; — pomladanski g., die Frühlingswalderbse (orobus vernus), Tuš. (R.); — dišeči, španski g., spanische Wicke (lathyrus odoratus), Cv.
  60. gráhora, f. = grahor, grašica, Cig., C.; koža je bila kakor z grahoro posuta, LjZv.
  61. gráhorčica, f. 1) dem. grahorka; — 2) = grahasta kokoš, BlKr., Z.
  62. gráhorica, f. 1) = grahora, Cig., Jan.; (vicia sativa), Josch; divja g., die Vogelwicke (vicia cracca), Josch; — 2) = grahasta kokoš, BlKr.
  63. gráhorišče, n. das Wickenfeld, Jan.
  64. gráhorka, f. 1) = grahor, grašica, Z.; — 2) grahasta kokoš, BlKr.
  65. gráhornica, f. das Wickenstroh, Cig., C.
  66. grahornják, m. kruh iz grahora, ogr.- Pjk. (Črt.).
  67. grahǫ̑t, m. = grahut, grober Sand, Blc.-C.
  68. gráhov, adj. Erbsen-; grahova juha.
  69. gráhovəc, -vca, m. 1) = grašica, Meg.; — 2) der Erbsenstein, Cig. (T.), C.
  70. gráhovica, f. das Erbsenstroh, Cig., Jan.
  71. grahovína, f. 1) das Erbsenstroh; — 2) = graševina, Cig.
  72. gráhovišče, n. der Erbsenacker, Cig., Jan.
  73. gráhovka, f. 1) die Erbsensuppe, Cig., Jan., Ravn. (Abc.); — 2) = grahor, grašica, Hal.- C.; poleg njega je stala in kimala kakor grahovka, Zora.
  74. gráhovnica, f. das Erbsenstroh, Cig.
  75. grahȗt, m. grobkörniger Sand, der Kies, Cig.
  76. grahúta, f. = grahut, C.
  77. grahútast, adj. feinkiesig: grahutasta zemlja, Z., C.
  78. 1. grája, f. 1) das Verzäunen: imamo dovolj graje = dovolj graditi, Notr.; — 2) das Zaunmaterial, Habd.- Mik.; — 3) die Verzäunung, der Zaun, Mur., Cig., Jan., Nov., Gor., Dol.; Na levi, desni kak leti Grmovje, graja, cesta! Preš.; — 4) der Damm, Mur., Cig., Jan.; mlinska g., das Mühlwehr, Cig.; grajo delati, dämmen, Cig.; — 5) der Bau (eines Hauses), ogr.- C.
  79. 2. grája, f. der Tadel, Mur., Cig., Jan., Mik., Ravn., nk.; brez vse graje in vsega madeža, Burg.; die Schmähung, Jan.; der Schimpf, Cig.; z grajami obložen, beschimpft, C.
  80. grajáč, m. der Tadler, Cig., nk.
  81. grajáłən, -łna, adj. tadelnd, nk.
  82. grajàn, -ána, m. der Burgbewohner, Cig., Jan.; kdor prebiva v gradu, Levst. (Nauk); — der Stadtbewohner, Ist.- C.; der Stadtbürger, Cig. (T.); der Bürger, Vrt., Cv. II. 2., DSv. III. 87.
  83. grájanje, n. das Tadeln.
  84. grajȃnski, adj. 1) = grajski ("grenskì"), Lašče- Levst. (Rok.), Cv.; — 2) bürgerlich, Civil-, Cig. (T.), DZ.; grajanske pravice, Nov.- DSv.; grajansko pravo, das Civilrecht, Cv.; (grajanskì, Cv.).
  85. grajȃnstvọ, n. die Bürgerschaft, Nov.- DSv.
  86. grájati, -jam, -jem, vb. impf. 1) tadeln, Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; vsakega graja, pa mu gre iz zob mahoma v nedra, der Tadel fällt auf ihn selbst zurück, BlKr.- M.; ne hvalim ga, pa ga tudi ne grajam, C.; — schmähen, SlGradec- C.; g. se, zanken: babe se grajajo, C.; — 2) graja se mi kaj, ich habe Abscheu vor etwas, Cig., C., Notr.
  87. grájav, adj. tadelsüchtig, Jan.
  88. grájavəc, -vca, m. der Tadler, Mur., Cig., Jan.
  89. grájavən, -vna, adj. = grajav, Z.
  90. grájavka, f. die Tadlerin, Mur., Cig.
  91. grájavost, f. die Tadelsucht, Jan.
  92. grȃjək, -jka, m. = ograda, Št.- Valj. (Rad).
  93. grajeník, m. 1) die Pferche, die Schafhürde, Cig.; — 2) ein eingezäunter Waldanflug, Fr.- C.
  94. grajénje, n. das Verzäunen; — das Eindämmen; — das Bauen, Šol., nk.; prim. graditi.
  95. grájica, f. dem. graja; kleiner Tadel, SlGosp.- C.
  96. grȃjka, f. die Umzäunung, ogr.- C.
  97. grajljìv, -íva, adj. vorwurfsvoll, Cig.
  98. grájski, adj., pogl. gradski.
  99. grajšč-, pogl. grašč-.
  100. gráka, f. neka ptica, Poh.- Trst. ( Nov.).

   9.801 9.901 10.001 10.101 10.201 10.301 10.401 10.501 10.601 10.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA