r (102.297-102.396)

102297. žugáłən, -łna, adj. drohend, Droh-, Cig., Jan.; žugȃłnọ pismo, der Drohbrief, nk.
102298. žúganje, n. das Drohen, die Drohung.
102299. žúgati, žȗgam, vb. impf. 1) drohen; ž. komu; s prstom ž. komu; — (= bevorstehen): žuga mu nesreča, Cig.; — 2) ž. koga, fordern: dolžnika ž., C.; auffordern, antreiben: žugal me je, da pojdiva v gostilnico, Gor.; — chicanieren, necken, Mur.; — prositi: očeta sem kruha žugal, Polj.
102300. žúgavəc, -vca, m. 1) der Droher, Cig., Jan.; — 2) der Zeigefinger, V.-Cig., C.; z žugavcem pod palcem pomencati, Glas.
102301. žȗgica, f. dem. žuga; tako zovejo mlade gosi in race, C., BlKr., vzhŠt.
102302. žȗgljaj, m. der Muck, Jan.
102303. 1. žúgniti, žȗgnem, vb. pf. einen Laut von sich geben, mucksen; ne žugni mi! Lašče- Erj. (Torb.); besedice ni žugnil, Zv.
102304. 2. žúgniti, žȗgnem, vb. pf. zusammenfallen, zusammensinken, C.; bolnik žugne, der Kranke fällt vor Schwäche zusammen, C.
102305. žȗh, m. der Wucher, die Wucherzinsen, Guts., Trub.; na ž. dati denarje, Trub.; — prim. srvn. gesuoch = Zinsen, Mik.
102306. žúhati, -am, vb. impf. wuchern, ogr.- Mik. (Et.).
102307. žúhəlj, -hlja, m. ein durch Kauen zugerundeter Knollen, C.
102308. žuhkǫ̑ča, f., nam. žolhkoča, Habd.- Mik., C., Valj. (Rad).
102309. žuhljáti, -ȃm, vb. impf. wiederkäuen, C.
102310. žȗka, f. = žukva, Mik., Medv. (Rok.).
102311. žukȃłka, f. = nihalka, kajk.- Valj. (Rad).
102312. žuknò, n. = žvokno, Valj. (Rad).
102313. žȗkva, f. spanischer Ginster (spartium junceum), Mik., Medv. (Rok.); die Bandweide (salix vitellina), Z., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — prim. it. giunco (Binse), Mik. (Et.).
102314. žúla, f. die Kinderdutte, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — prim. žuliti = cucati.
102315. žȗləc, -lca, m. 1) der Geizhals, Cig., M., C.; — 2) der Todtengräber, Guts., V.-Cig., Jan.; — der Leichenträger, V.-Cig.
102316. žȗlej, m. der Langsame, der Zauderer, Guts., Z.
102317. žúlica, f. = postružnica, postružnik 1), Rogatec- C.
102318. žúliti, -im, vb. impf. 1) drückend reiben: črevelj me žuli, sedlo konja žuli, Cig.; ž. si roke, die Hände drücken u. reiben; sie schwielig machen (= fleißig arbeiten); ž. perilo, die Wäsche zwischen den Händen reibend waschen, Z., Notr., Gor., Št.; mehur ž., eine trockene Blase zwischen den Händen drückend u. reibend erweichen, Z.; ž. mačko, die Katze zwischen den Händen zerren, martern, Z.; — ( pren.) ljudi ž. (scheren, bedrücken), Cig.; denar iz koga ž., Geld jemandem abpressen, Cig.; — 2) kauen, Jan.; — tobak ž. = s težka pušiti ter vleči, Lašče- Erj. (Torb.), Gor.; — = cucati, saugen, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — trinken ( zaničlj.), Cig., Jan., Erj. (Torb.); celo noč vince ž., SlN.; kdor vodo žuli, mu po črevih kruli, Glas.; — 3) etwas langsam thun, Z.; kaj tako dolgo žuliš! vzhŠt.; — zaudern, Guts.
102319. žúlj, m. 1) die Schwiele; žulji se mi delajo na rokah; — to so moji žulji, das habe ich mir durch Arbeit erworben, Cig.; iz svojih žuljev koga rediti, Z.; — 2) ein langsamer Mensch, vzhŠt.; — 3) vsaka ostra, bodljiva rastlina n. pr. scolymus, cirsium, carduus, eryngium, xanthium, Ist.- Erj. (Torb.); pos. die Ackerdistel (cirsium arvense), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — tudi: žȗlj.
102320. žúljast, adj. schwielicht, Cig.; — voll Schwielen, Z.; žuljasta roka, C.
102321. žúljati, -am, vb. impf. 1) = žuliti 1): žuljati in treti kožo s kredo, Vrt.; — 2) langsam etwas thun, C.
102322. žúljav, adj. 1) schwielig; žuljave roke; — 2) langsam, langweilig, Jan.
102323. žúljavəc, -vca, m. der Langsame, der Zauderer, Guts.- Cig., Jan.
102324. žúljəc, -ljca, m. dem. žulj, Valj. (Rad).
102325. žúljək, -ljka, m. dem. žulj, Valj. (Rad).
102326. žúljenje, n. das Reiben und Drücken; — ( fig.) die Erpressungen, ZgD.
102327. žúljevka, f. der Gamander (teucrium chamaedrys), SlGor., ogr.- C.
102328. žȗljnat, adj. schwielig, Mur., Cig., Jan.
102329. žȗlka, f. = žulica, Rogatec- C.; = ein Batzen (Laibchen) Brot, (žuljka) Jan., Z.; — die Semmel, Št.- Cig.
102330. 1. žúpa, f. 1) der Gemeindecongress, Bohinj ( Gor.)- Mik.; v župo iti, Bohinj- Svet. (Rok.); — 2) der Gau, Jan., Cig. (T.); der Bezirk, C.; — die Pfarre, Jan., nk.; ( hs.).
102331. 2. žúpa, f. die Suppe; — die Mostsuppe, Dict., Dol., jvzhŠt.; — iz nem.
102332. 1. župàn, -ána, m. der Amtmann, der Schultheis, der Dorfrichter, Meg.- Mik.; (= decano), Alas.; — der Frohnvogt, Dalm.; = grajski služabnik, LjZv.; — der Gemeindevorsteher, der Bürgermeister; — župana igrati se, župana vleči, das Mühlenspiel spielen, Levst. (Rok.); ( nav. špano vleči); — der Gaugraf, Cig. (T.); — der Gespan, Jan.; veliki župan, der Obergespan, nk.; ( hs.).
102333. 2. župàn, -ána, m. = županec, der Schuhfleck, Cig., Jan., C., Bes.- C.
102334. župȃnati, -am, vb. impf. tudi: ž. se, das Mühlenspiel spielen, (žəp-, šp-) Lašče- Levst. (Rok.).
102335. župánčiti, -ȃnčim, vb. impf. mit ledernen Flecken besetzen, M.
102336. županè, -ę́ta, m. der Sohn des župan, Mik.
102337. župȃnəc, -nca, m. 1) ein lederner Fleck am Oberleder des Schuhes, Dict., Cig., Jan., M., C., Lašče- Erj. (Torb.), Vrt.; ž. ali zaplato prišiti, Jurč.; županec pri župancu, jvzhŠt.; — das Flickwort, V.-Cig.; — 2) županci, eine Art Birnen, C.; — prim. hs. župa, eine Art Kleid, srlat. jupa, Mik. (Et.).
102338. župánič, m. = kraljič, der Zaunkönig, C.
102339. županı̑ja, f. die Gespanschaft, das Comitat, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
102340. županı̑jski, adj. Comitats-, Cig., Jan., nk.
102341. župániti, -ȃnim, vb. impf. = župan biti, C., Z., nk.
102342. župánja, f. die Frau des župan, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Štrek.; mati županja, Erj. (Izb. sp.), Jurč.; (tudi v narodnih pesnih in ribniških smešnicah).
102343. župȃnji, adj. = županov: županja hči, Npes. ( Gor.)- Kres; — = županski: županje dolžnosti, Levst. (Nauk).
102344. županováti, -ȗjem, vb. impf. = župan biti, nk.
102345. župánovka, f. = županja, Levst. (Rok.).
102346. župȃnski, adj. Bürgermeister-: županska opravila, -ske dolžnosti.
102347. župȃnstvọ, n. das Amt des župan, das Bürgermeisteramt.
102348. 1. žúpən, -pna, adj. 1) Gau-: žȗpna ustava, die Gauverfassung, Cig. (T.); — 2) Pfarr-, Jan., nk.; župna hiša, Str.; župni urad, nk.; ( hs.).
102349. 2. žúpən, -pna, adj. Suppen-.
102350. župljàn, -ána, m. das Pfarrkind, Jan., C., Vrt., nk.
102351. župljȃnski, adj. Pfarrkinder-: župljanska ubožnica, das Pfarrarmeninstitut, Levst. (Nauk).
102352. 1. žȗpnica, f. 1) župnice so grajske njive, katere so grajščaki dajali županom v užitek, a lastnina je bila grajska, Levst. (Rok.); das vom jeweiligen Bürgermeister benutzte Grundstück, Rib.- Levst. (M.), Tolm.; — 2) ein zum Pfarramt gehöriges Grundstück, Jan., Tolm.
102353. 2. žȗpnica, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
102354. župnı̑ja, f. die Pfarre, Z., nk.
102355. župnı̑jski, adj. Pfarr-, nk.; ž. dom, Slom.
102356. župnı̑jstvọ, n. das Pfarramt, nk.
102357. 1. žȗpnik, m. 1) der Pfarrer, Jan., Prip.- Mik., nk.; — hs.; — 2) eine sonnig gelegene Wiese, Vest.
102358. 2. žȗpnik, m. das Weihnachtsbrot, der Weihnachtskuchen, Cig., Rib.- Mik.; ( mit allerlei Figuren aus Teig verziert, C.); — prim. kočevski: sipling, iz: sip = Sieb, tedaj: ein siebgroßes Brot; priprosti Kočevarji izrekajo tudi: schüpling ali žüplink, Navr. (Let. 1885. p. 167).
102359. župnikováti, -ȗjem, vb. impf. Pfarrer sein, C., nk.
102360. župnikovína, f. die Pfarre, Raič, Trst. (Let.), Zora, SlN.- C.
102361. župnína, f. das Pfarrbeneficium, Jan. (H.).
102362. župníšče, n. der Pfarrhof, nk.
102363. žȗpništvọ, n. die Pfarrerswürde, das Amt eines Pfarrers, Cv.
102364. žȗpnjak, m. = 2. župnik, Cig., Lašče- Levst. (M.).
102365. žȗpski, adj. = župen, Pfarr-: župska šola, Navr. (Kop. sp.).
102366. žúšəlj, -šlja, m. etwas Zusammengeknetetes, Zusammengekautes: ein Klümpchen, C.; — ein Büschel ( z. B. Haare), C.; ein Büschel Heu, C., Z.; — prim. žuhelj.
102367. žȗštvọ, n. der Wucher, C.; — prim. žuh.
102368. žuváje, f. pl. ( nam. žvaje, žvage), die Lade am Webstuhl, Bolc- Erj. (Torb.).
102369. 1. žúža, f. ein kleiner schwarzer Käfer, Jarn.; — der Holzwurm, C.; črv, ki vrta v surovih deblih, Vest.
102370. 2. žúža, f. 1) eine langsame, langweilige Person, Cig., C.; (žuža-maža, der Zögerer, Cig.); — 2) ime kobili, kajk.- Valj. (Rad).
102371. žužȃnka, f. jedes schwarze, sehr kleine Insect, das Käferchen, Mur., Danj.- Mik.
102372. žúžati, -am, vb. impf. etwas langsam, säumig thun, Št.- Z., C.
102373. žužàv, -áva, adj. langsam, C.
102374. žužȃvka, f. der Käfer, SlGor.- C.
102375. žȗžčək, -čka, m. dem. žužek; das Käferchen, Cig.
102376. žúže, -eta, n. ein schwarzer Käfer, M.
102377. žȗžək, -žka, m. 1) das Insect, Cig., Jan., Cig. (T.); der Käfer, V.-Cig.; bes. verschiedene Rüsselkäfer: der Erbsenkäfer (bruchus pisi), Kras- Erj. (Torb.); = molj v bobu, Dict., C.; v leči, Štrek.; črni ž., der schwarze Kornwurm (calandra granaria), Erj. (Ž.); črn si kakor ž., Kras- Erj. (Torb.); — die Küchenschabe, Tolm.; — 2) der Kienruß, Mur., V.-Cig., C., Dol.
102378. žúžeł, -ę̑li, f. 1) = žužek, das Insect, Bes.; — 2) der Kienruß, Guts., Jan., Cig. (T.), DZ.; črn kakor ž., Guts., Jan.
102379. žužę̑la, f. das Insect, der Käfer, C.
102380. žužę̑lica, f. = žuželka, Jan.
102381. 1. žúžəlj, -žlja, m. ein langsamer Mensch, C.
102382. 2. žúžəlj, -žlja, m. = žušelj, C., Z.
102383. žužę̑łka, f. jedes kleine, schwarze Insect, das Käferchen, Mur.; — der Käfer, Cig., ogr.- C.; tudi: žúžełka; črn kakor ž. ("žužovka"), Npes.-Vraz; — das Insect ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Ž.), nk.
102384. žužełkoznȃvəc, -vca, m. der Entomolog, Levst. (Nauk).
102385. žužę̑łnik, m. die Feuerkröte, Dol.- Cig.
102386. žúžənj, -žnja, m. das Geschwätz, Tolm.
102387. žuževína, f. die Refoscorebe, C., Z.
102388. žúžica, f. das Goldkäferchen, Mik.
102389. žȗžka, f. ime črni ovci, Kanin, Podmelci- Erj. (Torb.).
102390. žȗžkast, adj. kohlschwarz: žužkasta noč, C.
102391. žužkojẹ̀d, -jẹ́da, m. žužkojedi, Insectenfresser (insectivora), Erj. (Ž.), Cig. (T.).
102392. 1. žȗžlja, f. 1) der Mauschler, Z.; človek, ki veliko tja v en dan govori in klobuštra, BlKr.; — 2) die Waldlerche (alauda silvestris), C.
102393. 2. žȗžlja, f. = mala lopatica za žerjavico, Drežnica- Erj. (Torb.); — prim. žežel.
102394. žužljáti, -ȃm, vb. impf. säuseln, Jan.; (žež-), V.-Cig.; langweilig stammeln, (žež-) BlKr.; — säumig etwas thun, zaudern, Mur., Cig., Jan.
102395. žužljàv, -áva, adj. saumselig, zauderhaft, Mur.- Cig., Jan.
102396. žužljȃvəc, -vca, m. der Zauderer, Mur.- Cig., Jan.

   101.497 101.597 101.697 101.797 101.897 101.997 102.097 102.197 102.297 102.397  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani